Šik kmetija v Južni Afriki

Impresivno posestvo Babylonstoren, ki velja za eno najbolje ohranjenih južnoafriških farm, objema nizek, iz spranih belih kamnov postavljen zid z dvoriščnimi vrati. Glavna rezidenca je iz leta 1777 in z značilno okrašenimi okni ter slamnato streho predstavlja svojevrsten spomenik arhitekturi Rta dobrega upanja. Posestvo se ponaša še z dekoriranim golobnjakom in kokošnjakom, originalno starinsko kletjo, skladiščem žita in visečim zvonikom. Ob osrednji rezidenci in mlečno beli restavraciji Babel, ki so jo preuredili iz nekdanjega hleva, je gostom na voljo 14 v belo odetih vil. Nekdanje hiške za farmarske delavce so pred dvema letoma preuredili v funkcionalne, svetle in prijetne vile, ki s svojo belo barvo in odtenki barve lesa delujejo, kot bi ušle iz kake dizajnerske revije. Opremljene so s knjižnico in obvezno steklenico vina, nekatere pa tudi z lastno kuhinjo in prostorno jedilnico v steklenem kubusu, saj se po filozofiji kmetije gostje lahko kadar koli udeležijo kmečkih opravil, nabirajo sadje in zelenjavo, sodelujejo pri trgatvi ali pa preprosto uživajo v visečih mrežah in »ptičjih gnezdih«, ki krasijo vrt. 

Zgodovina in sedanjost z roko v roki 

Vinorodno dolino so pred tisočletji naseljevala nomadska plemena Khoisan , katerega del je bolj znano pleme Bantujcev. Ko so območje naselili Hugenoti v 17. stoletju, so se kolonialne meje razširile in področje današnjega posestva so v obdelavo dobili beli kmetje, ki so vpeljali namakalni sistem in vinogradništvo. Južna Afrika in njeno najstarejše mesto Cape Town, kjer se srečujeta Atlantski in Tihi ocean, še dandanes odseva kolonialno preteklost, avtohtone kulture domorodcev in raznovrstne tradicije, ki so se skozi stoletja tu srečevale in zlivale v enkratno mešanico. Vse te prvine odraža tudi pulz kmetije; bodisi v izvirnih kulinaričnih specialitetah, ki sledijo enkrat okolju, drugič evropskim receptom, bodisi arhitekturni zasnovi šarmantnih vil ali čarobnega vrta in njegovi raznoliki vegetaciji. Za vsem tem pa stoji želja lastnice kmetije Karen Roos po poklonu bogati južnoafriški zgodovini. 

Šik kmetija je idealno izhodišče za obisk mirne okolice doline in gora, adrenalinsko doživetje opazovanja kitov ali potapljanja z morskimi psi. Na posestvu se nahaja tudi namakalni jez, po katerem se gostje zapeljejo s kanuji, kolesarijo skozi sadovnjake ali vinograde, opazujejo ptiče, slikovitost okolja in kmetije pa je že sama po sebi izziv za fotografiranje. Za užitek v obedu čaja po sproščujoči masaži ali potopu v bazen poskrbijo v skorajda novem 26-metrskem steklenjaku sredi čudovitega vrta, obedi v restavraciji Babel pa so preprosto fantastični. Sledijo načelu, da so najlepše najbolj preproste reči, zato je njihov moto: naberi, očisti in postrezi. Hrana se včasih obarva tudi sezonsko, poleti denimo z Oranžno solato, ki jo sestavljajo buče, pomaranče, korenje in semena granatnega jabolka.

Babilonski vrtovi

Dih jemajoč vrt je navdihnila legenda o mitskih visečih vrtovih, Babylonstoren v prevodu namreč pomeni babilonski stolp. In če se ta v legendi ni mogel dotakniti nebes, so ob sprehodu skozi to čudo človeških rok in narave prav nebesa na koncu jezika. Vrt pa nosi v sebi še eno zgodbo – tradicijo velikega vrta Nizozemske vzhodnoindijske družbe, ki je trgovske ladje oskrboval z živežem. V 15. stoletju je Cape Town zaradi obilnih zalog pitne vode postal pomembna postojanka na trgovski poti do Indije, rodovitno zemljo pa so po naključju odkrili šele mornarji, ki so sredi 17. stoletja preživeli brodolom ladje Haarlem. Da bi preživeli, so posadili semena in o svojih odkritjih poročali, ko so jih rešili šest mesecev kasneje. Nizozemci so območje v strahu pred zasedbo Angležev kolonizirali, tja naselili svoje kmete in Cape Town je kmalu postal znan kot »Gostilna morij.« Tako je tudi nastal sloviti 18-hektarski vrt, ki je danes botanični vrt v mestnem središču.

Vrt Babylonstorna je načrtoval francoski arhitekt Patrice Taravella, v njem pa rastejo le rastline, ki so užitne ali zdravilne. Klasično oblikovan vrt s 3,25 hektari površine delijo navidezne osi, sprehajalnih poti je čez 3 kilometre, krasijo ga kamni, potočki, lesene stopničke in ogromna viseča »ptičja gnezda«. Na 48 pergolah se vijejo vrtnice in vinska trta, cvetijo kaktusi, proteje, artičoke in podobne endogene rastline, ob potočku dehti 7.000 klivij. Svojevrsten špalir ustvarja več kot 50 različnih vrst sadnih dreves – od guave, pomarančevcev, sliv in hrušk do oliv, tla prekrivajo razno jagodičevje, buče in lubenice, zrak diši po citrusih, sivki in zeliščih, stezice v vrtu so ponekod tlakovane z lesenimi deščicami, drugod pa z breskovimi peškami … V vrtu je moč najti več kot 350 različnih rastlinskih vrst, ki so večinoma gojene organsko. Ekološka naravnanost kmetije se kaže tudi v nasaditvi gozda, ki obdaja posestvo, saj so ga obogatili z 20 različnimi prvobitnimi vrstami. Na 10 hektarih posestva se razteza še območje, posajeno s kritično ogroženim rastlinjem, načelom trajnostnega razvoja pa sledi tudi pridelava vina in sadja. Izbirajo zgolj endogene sadike, kar ohranja rodovitno, značilno rdečo prst.

Svet šarma

Suha poletja od novembra do marca so radodarna s tudi po 14 urami sončne svetlobe, ob milih, vlažnih zimah pogrejejo odprti kamini in specialiteta počasi kuhanega jagnječjega bedra. Na kmetiji zatrjujejo, da ima prav vsak letni čas svoj šarm in za konec ni lepše misli, kot je tale, izposojena od njihove gostje: »Na kmetiji Babylonstoren sem se spet zaljubila v svet.« 

www.babylonstoren.com

Fotografije: arhiv posestva Babylonstoren