Božič nekoč in danes

CITYLIFE 25.12.2019
Božič nekoč in danes

V katoliški in pravoslavni veri je božič praznik rojstva Jezusa Kristusa, ki ga katoliki praznujejo 25. decembra, pravoslavni pa s 6. na 7. januar. Sveto pismo namreč pravi, da sta Jožef in Marija potovala v Betlehem, kjer je cesar Avgust opravljal popis vsega prebivalstva, a ker je bila Marija visoko noseča, nista pa našla prenočišča, je ta rodila kar v hlevu. V spomin na ta dogodek se danes postavljajo jaslice. Sicer pa praznovanje božiča sega še dlje ... Mnoga predkrščanska ljudstva so praznovala nastop zimskega solsticija, ko se dan ponovno začne daljšati, ko temo premaga svetloba in ko dobro premaga zlo. Ta čaščenja izvirajo predvsem iz skandinavskih držav, kjer solsticij praznujejo od 21. decembra do konca januarja. Na tem delu sveta so zime še posebej mrzle in temne, zato je dan, ko se noči ponovno začnejo krajšati, na njihovem koledarju izredno pomemben. Nekoč so v ta namen kurili drva, praznovali pa so toliko časa, kolikor je gorel ogenj. Vsak plamen je namreč pomenil boljšo letino. To je bil tudi edini dan v letu, ko je vsa družina spala skupaj, saj so verjeli, da se na ta dan mrtvi vrnejo na Zemljo. Iz Skandinavije izvira tudi božično drevo, katerega deblo so postavili v ognjišče, medtem ko je vrh smrečice štrlel v prostor. Kolikor dolgo je drevo gorelo, tako dolgo so praznovali in se veselili. 

Jaslice. Foto: Unsplash

Stare božične tradicije

Praznovali pa so tudi v drugih delih Evrope, saj je bil december idealen čas za koline in tudi vina je bilo na pretek. Iz poganskega časa je pri nas in na Hrvaškem poznana tradicija žganja velikega kosa lesa, imenovanega čoka, kasneje se je to preoblikovalo v kurjenje kresov. Božič pri južnih Slovanih pomeni tisto, kar prihaja ali "mali bog", medtem ko pri vzhodnih in zahodnih Slovanih poznamo ime koleda. Ta prihaja iz osnove kroga, letnega cikla, koleda pa je tudi voščilna pesem, ki se poje okrog božiča. Na podeželju na primer poznajo šego, ko so od hiše do hiše hodili koledniki, ki so peli voščilne pesmi. Ta običaj se je na Primorskem obdržal vse do prve svetovne vojne. Tudi okraševanje prostoraz zelenjem je zelo stara navada, ki pa je dobila moderno preobleko v 16. stoletju, ko se je v protestantskem okolju začelo postavljati božično drevo, kmalu pa se je ta običaj razširil tudi drugod po Evropi. Pri nas so se smrečice obešale z vrhom navzdol in okrasile s tistim, kar je bilo pri roki – s fižolom in različnimi semeni. Drugod po prostoru so se postavila jabolka, hruške in orehi, kar je prikazovalo veselje nad pridelki. Jaslice so se pri nas pojavile pred začetkom 19. stoletja, danes pa gre za pomembno dediščino, ki izkazuje narodno ustvarjalnost. Krščanstvo je šele v 4. stoletju praznovanje Kristusovega rojstva postavilo na 25. december, takrat pa se začnejo spreminjati tudi običaji.

Kako praznujemo danes?

Večino božičnih tradicij, kot jih poznamo danes, smo prevzeli od drugih – bodisi od Skandinavcev, Nemcev ali Američanov. Omenili smo že jelko, ki so jo prvič postavili v 16. stoletju v Nemčiji, pri čemer naj bi imel prste vmes sam Martin Luther. Božično drevo, kot ga poznamo danes, pa se prvič pojavi leta 1785 v Berlinu.Medenjaki so prvič omenjeni v pravljici bratov Grimm Janko in Metka, po izidu knjige pa se je ta tradicija začela v Nemčiji. Prav tako od tam izvirajo adventni sejmi, ki so danes pomembna turistična veja, mesta pa naravnost tekmujejo med seboj, katero bo lepše okrašeno in katero bo privabilo večje število turistov. Adventni koledar naj bi prvič natisnili leta 1900 v Hamburgu, in sicer so s 1. decembrom želeli odštevati dneve do božiča. Pred tem so s kredo risali črtice, danes pa se v koledarju najpogosteje skrivajo čokoladice. Ena najlepših božičnih pesmi, "Sveta noč", izhaja iz Avstrije in je tudi ena najbolj razširjenih, saj je prevedena kar v 300 jezikov.

Foto: Unsplash

Božič po Evropi

Medtem ko naši sosedje Hrvati in Avstrijci praznujejo zelo podobno kot mi, so v Italiji središče praznovanja jaslice in darila, ki se med sorodniki razdelijo v obliki tombole. Na Madžarskem otroci pišejo Jezuščku, na božični večer pa pojejo božične pesmi in uprizarjajo igre. Na Slovaškem je tradicija, da glava družine pred božično večerjo do stropa vrže žlico tradicionalne jedi lokse, narejene iz kruha, vode in makovih semen. Več zmesi se prilepi na strop, boljša bo letina. Poljaki praznujejo nekoliko drugače: dan pred božičem se namreč postijo vse do večerje, katere vrhunec so sladkarije in božični oblati, ki si jih družina nujno deli med seboj. Pravoslavne države božič praznujejo 7. januarja, tradicionalno pa je, da ta dan pričakajo s postom, ki se začne 25. novembra.V Rusiji je večerja brezmesna, družino obišče duhovnik, ki blagoslovi hišo, otroci pa na silvestrski večer od dedka Mraza dobijo darila. V Grčiji še danes pojejo kolednice, za katere dobijo v dar sladkarije in suho sadje. 

Foto: Unsplash

Amerikanizacija

Pomen božiča je bolj ali manj povsod po Evropi enak – v ospredju je preživljanje kakovostnega časa z družino in poglabljanje vase, kar pa vedno bolj pozabljamo, saj je potrošništvo "ukradlo" tudi ta čudoviti praznik. Božiček, ki je izmišljotina Coca-Cole, namreč tudi pri nas pridobiva svojo pomembnost. Američani so v zgodnjih letih po 1800 ta praznik začeli spreminjati, saj so stare tradicije združevali z novimi praksami. Med temi so na primer dekoriranje hiše z lučkami, obešanje nogavic na kaminu, izdelovanje hišic iz medenjakov, prepevanje božičnih pesmi in kolednice, puščanje mleka in piškotov Božičku ter seveda vsa darila, ki spadajo zraven. Med naštetimi jih čedalje več najdemo tudi v naši družbi, za kar so zagotovo krivi številni romantični hollywoodski filmi.

Foto: Unsplash

Božični rekordi

  • Najdražji adventni koledar je stal kar 2,5 milijona evrov, vseboval pa je 24 diamantov.
  • V Mariboru so sešili največjo božično kapo.
  • Največje srečanje Božičkov se je zgodilo na Irskem - zbralo se jih je kar 13.000.
  • Najvišje božično drevo s skoraj 85 metri je stalo v Riu de Janeiro, največ lučk na drevesu pa so našteli v Universal Studios v Osaki, in sicer kar 580.806.
  • Najdaljši seznam želja za Božička obsega 124.969 želja, Božičku pa je bil predan v njegovi vasi v Mohi na Kitajskem.

Besedilo: Katja Kozlevčar

Izbor urednika

Spletni urednik, Pika Zrim, priporoča