Ema Kozin – »princeska« v svetovnem boksarskem vrhu

CITYLIFE 17.11.2020
ema kozin

Kako ste se odločili za boks?
Po naključju – pred tem sem trenirala rokomet, a sem izgubila motivacijo in odnehala, doma pa so mi prigovarjali, naj se lotim kakega drugega športa. Oče je predlagal borilne veščine, in ker je bil boksarski klub blizu, je bila odločitev na dlani. Boks mi je takoj postal všeč, zdaj se z njim ukvarjam že deset let.Koliko pozornosti je deležen ženski boks? Se odriva na stran in povzdiguje moški boks ali vendarle pridobiva veljavo?
Tega mišljenja ni več toliko, kot ga je bilo včasih, je pa res, da so nekateri organizatorji precej manj zainteresirani za ženske borbe kot za moške, tako da te včasih sprejmejo na dogodek šele prek vez, menedžerja ali pa če se ponudiš, da si kriješ stroške. V zadnjih petih letih se ženski boks kar precej razvija, vse več je bork, a v primerjavi z moško konkurenco skoraj nič.

Kako močen pa je ženski boks v Sloveniji?
Vse bolj, verjetno imam pri tem in pri prepoznavnosti zadnja leta nekaj zraven tudi jaz. Zdaj je lažje, ker sem v profesionalnem boksu, ko pa sem bila še v amaterskem, smo se morali kar boriti, da smo lahko tudi dekleta šla na kakšno tekmo. V Sloveniji resne konkurence nikdar nisem imela, tudi zato, ker sem začela mlada. Že takrat sem morala veliko trenirati s fanti, zdaj še več. Ampak to je samo dobro zame.Kako je biti ženska v "moškem" športu – ste deležni več občudovanja ali dobivate tudi kakšne pripombe in šovinistične opazke?
So pripombe, a nikdar neposredno v obraz. Morda še največ od sorodnikov, starejše mame, ki me vpraša, ali se res moram ukvarjati s tako grobim športom. Ampak meni je všeč, nisem imela ene omembe vredne poškodbe, uživam v tem, zato me te pripombe ne ganejo.

Se da preživeti z boksom? Kakšno je zanimanje pokroviteljev? Brala sem, da bi bili, če bi živeli v Nemčiji, zdaj že milijonarka ...
Trenutno se še zdaleč ne da preživeti s tem. Morda bom nekoč v prihodnosti celo plačana za borbo, zaenkrat pa si samo krijemo stroške s pomočjo pokroviteljev, ki pa so povečini znanci. Kolegice iz Nemčije, ki nimajo takšnih odmevnih rezultatov kot jaz, imajo mesečno plačo, sponzorski avto in dodatek na tekmo, jaz pa sem obubožana študentka, ki živi pri starših. Je pa res, da je moj cilj postopno ustvarjanje kariere, ne pa hoja v ogenj za denar. V Sloveniji je za nameček toliko dobrih športnikov, da so ljudje razvajeni zaradi uspehov in te morda ne cenijo toliko ali pa zgolj dva dni – in potem pozabijo nate.Kako težka je bila pot do zmage, koliko je bilo odrekanja in psiholoških pritiskov?
Največ narediš na treningih, se pa pozna, da smo jih spremenili in veliko več delali na mojem boksarskem razmišljanju – kaj dela nasprotnica in kje so njene šibke točke – ne pa zgolj na moči in kondiciji. Če vidiš pred sabo cilj, delo ni težko.Kako je videti vaš dan, koliko treninga je potrebnega?
Običajno, zlasti mesec ali dva pred tekmo, imam proste samo nedelje, sicer pa 10 do 12 treningov tedensko, okoli tri ure dnevno. Takrat prostega časa ni, sploh če imam še predavanja na fakulteti. Ampak če sem v tistem ritmu, mi ni težko. Sem tudi bolj učinkovita, če imam malo prostega časa, kot če ga imam veliko. Prehranjujem se z veliko beljakovinami, mesom in zelenjavo, malo pa je ogljikovih hidratov.

Brala sem, da ste mirni in zadržani, popolnoma obratno od tega, kar vidimo v ringu. Imamo predstavo, da je za nekatere boks tudi terapija, ventil za nakopičene frustracije, stres ... Se motimo?
Res je. Pri meni je to že mimo, ker se z boksom ukvarjam profesionalno in se stres ne nabira več ali pa ga boks kvečjemu malo dodaja, ker tekmujem, toda ko gledam kolege, ki se z boksom ukvarjajo rekreativno, se jim vidi že na obrazu, da pridejo na trening živčni, napeti, z njega pa odidejo olajšani. Res se bolje počutiš, ko »zmlatiš« tisto vrečo


S čim se pa vi sproščate?
Rešujem križanke in sudoku.

Nenavadno je, da ima boksarka vzdevek "princeska". Koliko ste lahko ženstveni v takem športu?
Princeska me kliče ati, ko pa je to slišal moj trener, se me je vzdevek prijel. Najprej se mi je zdelo smešno in odveč, a sem se zdaj navadila in me ne moti. Ujema se z mojim značajem izven ringa, saj sem mirna in se lepo obnašam, nisem kot nekatere, ki so arogantne in napadalne tudi izven ringa. Je pa včasih težko biti ženstvena v športu – gradiš si mišice, telo, ki je lahko videti bolj moško kot žensko … Ampak med treningom ne razmišljaš, da si ženska, ki trenira z moškim. On je boksar, ti si boksar.

Izbor urednika

Spletni urednik, Pika Zrim, priporoča