Vinske dežele v Sloveniji

Pred vrati je Martinovanje oz. praznik vina, ki se ga vsako leto praznuje 11. novembra na god sv. Martina. Vsako leto po različnih prestolanicah in vinskih deželah po Sloveniji potekajo slavnostna martinovanja, ki pa se jim bomo letos zaradi trenutne situacije žal morali odpovedati. Bomo pa vseeno predstavili nekaj prispevkov na to tematiko, danes bodo to vinske dežele po Sloveniji.

V Sloveniji imamo tri vinorodne dežele: Podravje, Posavje in Primorsko. 

Podravje

Vinorodna dežela Podravje se razprostira čez severovzhodni del države in je razdeljena na dva okoliša Štajersko Slovenijo in Prekmurje. Zanjo so značilni elegantno, sortno značilna bela vina in zvrsti, ki jih poudari podnebje za katerega so različne večje temperaturne razlike med dnevom in nočjo, razmeroma suha podnebja in prave zime. Štajerska je največji okoliš v Sloveniji, na severu se ga drži Prekmurje. Sem spadajo Haloze, Ljutomersko Ormoške gorice z Mariobrom, Radgonsko Kapelske gorice, ki se spustijo proti Prekmurju v Panonosko nižino. Ta del spada med 4 odstotke najboljših vinogradniških leg na svetu. V Prekmurju pa sta največji mesti Murska Sobota in Lenadava, najbolj znane so Lendavske gorice, kjer je velika razdrobljenost in več manjših lastnikov.

Foto: pexels

Posavje

Vinorodna dežela Posavje leži na jugozahodnem delu države in se razdeli na tri okoliše: Dolenjsko, Bizeljsko Sremič in Belo Krajino. Tu najdemo tako mednarodne sorte kot tudi lokalne posebnosti, seveda je najbolj znan zagotovo cviček, poleg tega pa se na Bizeljskem najde tudi odlične penine in visoka predikatna vina. Dolenjska je dežela cvička, temu je prilagojen tudi sortni izbor, Bela Krajina je prvič opozorila nase s prvim rose vinom, pridelujejo pa zanimiva vina. Bizeljsko-Sremiški okoliš pa je znan po prvem specialnem slovenskem vinu, ki sledi pridelovalni metodi portskih vin.

Foto: pexels

Primorska

Vinorodna dežela Primorska se nahaja na zahodu Slovenije in je razdeljena na štiri okoliše: Vipavska dolina, Slovenska Istra, Goriška brda in Kras. Vsak okoliš ima svoje originalne značilnosti. V Vipavski dolini so znana predvsem krepka bela in rdeča vina, ki jih označi izrazita sortnost najbolj posebni sorti sta pinela in zelen. Goriška brda so najbolj znane sorte znani sivi pinot, chardonnay, merlot in cabernet, vina so bolj polna z več alkohola. V zadnjih letih so ponovno bolj poznana po značilni rebuli. V Slovenski Istri je vodilna sorta refošk, uspevajo pa še malvazija, chardonnay, merlot, cabarnet sauvignon in syrah. Kras pa je zagotovo najbolj poznan po teranu, ki ga poznamo kot slovensko vinsko posebnost.

Foto: pexels