5 navad generacije Z, ki so povsem drugačne od ostalih generacij

Generacija Z predstavlja mlade odrasle, ki so rojeni med letom 1996 in 2010 (številke malenkost variirajo). Gre za generacijo, ki je predkratkim po končanem faksu stopila na trg delovne sile in ki se od ostalih generacij razlikuje po drugačnem mišljenju. Dovolj imajo tega, da delo predstavlja celoten del njihovega življenja in odločili so se, da je čas za spremembe.

Milenijci, ki so tik pred njimi so namreč tisti, ki se večkrat znajdejo v krempljih izgorelosti, saj nimajo nobenega ravnotežja med delovnim in prostim časom. Tudi za slabo plačilo so pripravljeni delati cele dneve, večkrat pa pozabijo nase in na svoje potrebe. Generacija Z ima tega dovolj.

Danes vam tako predstavljamo nekaj navad, ki so jih vpeljali predstavniki generacije Z na katero pa druge generacije gledajo zviška. Ali so v resnici samo ljubosumni?

Ponedeljki naj bodo čim bolj počasni in umirjeni

Vsi poznamo "sunday blues", nedeljski večeri, ko se v nas naseli tisti mali delček tesnobe, ker vemo, da nas naslednje jutro čaka poln nabiralnik elektronske pošte, sestanki si sledijo en za drugim in samo upamo lahko, da si bomo lahko vzeli nekaj minut za malico. Generacija Z se tega ne gre več. Ponedeljke si naredijo počasne in umirjene ter naredijo le tiste stvari, ki so nujno potrebne, vse ostalo pa lahko počaka. Tako si ne zadanejo prevelikega stresa za prvi dan v tednu in se lahko ponedeljka celo veselijo.

Dan za mentalno zdravje

O mentalnem zdravju se sicer vedno več govori, še vedno pa marsikdo težko spregovori o težavah, ki niso fizičnega izvora. Generacija Z si želi, da bi bilo na delovnem mestu precej več poudarka na mentalnem zdravju, saj se veliko ljudi (kar je še bolj očitno postalo po pandemiji) spoprijema s tesnobo in depresijo. Primerni se jim zdijo tudi dnevi, ki si jih lahko vzameš namesto bolniške in se imenujejo dnevi za mentalno zdravje. Želijo si tudi, da bi se o tem več govorilo in starejše generacije ne bi imele opazk, kot so, da je takšne stvari bolje predelati potiho ali jih celo potlačiti. 

Služba, ki jih veseli

Če smo bili navajeni delati veliko, za slabo plačilo, generacija Z tega ne podpira več. Točno vedo, kaj si želijo in česa ne, kar pomeni, da niso več pripravljeni delati cele dneve za minimalno plačo, saj se zavedajo, da takšno življenje vodi v izgorelost in druge težave. Če so milenijci in pred njimi še druge generacije upale, da se bo njihovo življenje spremenilo na bolje, ko bodo dobili službo in si bodo nekoč lahko privoščili lastno hišo ali stanovanje, pa generacija Z v to ne verjame več. Zavedajo se, da so trenutni časi slabi in da je potrebno izkoristiti življenje, kar se da. Prav tako so navajeni že na razgovoru vprašati, kaj jih čaka, kakšno je razmerje med delom in prostim časom, iščejo pa tudi napake in težave, ki jih ima potencialen delodajalec.

Živijo polno življenje

Prejšnje generacije so bile navajene, da jim delo diktira življenje. Zjutraj vstaneš in greš v službo za vsaj osem ur. Normalno je bilo tudi, da so po koncu službe šli domov, delali doma na vrtu ali pač počeli nekaj s svojo družino. Generacija Z ima dovolj tega, da jim služba narekuje življenje. Radi bi živeli polno življenje, služba pa je le del tega in ne vse, kar si želijo. Prav tako niso več navdušeni nad načrtom, ki so ga navajene prejšnje generacije: fakulteta, poroka, otroci in redna služba. Precej raje si vzamejo leto za potovanja ali pa dajo odpoved v službi, se preselijo v tujino in peljejo svojo samostojno pot. 

Ne želijo kot drugi

Čeprav so odraščali v okolju, v katerem so njihovi starši in stari starši delali osem ur na dan, pet dni v tednu, si oni želijo sprememb. Želijo si, da je delo bolj fleskibilno, prav tako pa imajo dovolj "zastarelega" sistema, ki bi se moral vsake toliko povsem spremeniti. Vedno več se jih odloča za drugačen način življenja, kot so ga imeli njihovi starši, kar sploh starejše generacije težko razumejo in posledično generacijo Z večkrat označijo kot leno in takšno, ki ni pripravljena delati. V resnici pa si želijo samo narediti delovno okolje bolj zdravo in manj toksično.

Kaj menite? Bo generaciji Z uspelo spremeniti svet? Ali so naše vrednote in načini, ki se uporabljajo že več desetletij pregloboko zakoreninjeni?