Intervju - Oblikovalski trio Trash Design

Sami sebe imenujete kar "trashisti" - kaj to pomeni?

"Trashist" je po naši definiciji nekdo, ki ima fetiš dajati smetem nov pomen. Beseda fetiš je lahko zelo pomenljiva, enako bi rekli za "trashista". Pa vseeno ni res. Ljudje marsikdaj predpostavljajo, da s smetišča vzamemo neki izdelek, ga malo lepotno popravimo in je to to. Pa vendarle ne. "Trashisti" dajemo smetem dobesedno nov pomen – "feltna" od kolesa ni samo "feltna", lahko je tudi osnovni gradnik lestenca, kopalna kad lahko postane tudi počivalnik, žlica pa lahko nosi kablovje luči itd.

Kako se je vse skupaj začelo, od kod navdih?

Ideja in želja po skupnem ustvarjanju – od same arhitekture pa vse do produktnega dizajna – je tlela kar nekaj časa. Med študijem arhitekture je nemalo načrtov in idej ostalo na listih papirja. Po srečnem spletu okoliščin se je to presekalo, ko nam je prijateljica zaupala prenovo garsonjere brez večjega vložka. Kot odgovor na trenutno gospodarsko situacijo nam ni preostalo drugega, kot da smo sami poprijeli za orodje in reciklirali že obstoječe pohištvo in materiale. Ob prvem obisku zbirnega centra so nas navdahnili predmeti, ki so jih ljudje zavrgli. V njih smo našli nešteto možnosti za ponovno uporabo. Tako je še danes – včasih se nikakor ne moreš spomniti, kaj bi lahko uporabil na primer za obešalnik, ko pa prideš na deponijo, se ti rešitev ponudi sama od sebe.

Foto: Jure Gačnik

Na preteklem Mesecu oblikovanja ste veliko pozornosti pritegnili s projektom upciklirane opreme za upravno stavbo Ljubljanskega regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO). Kaj pomeni to priznanje žirije?

Ob naših začetkih nas je marsikdo gledal po strani v smislu, kaj vidimo v zavrženih stvareh. Vendar smo verjeli v svojo zgodbo in to je priznanje, da smo na pravi poti. Veseli nas, da je naš trud opažen tudi v svetu arhitekture in oblikovanja, kjer opažamo vedno večji pojav "upcyclinga".

Šlo je za do zdaj vaš največji projekt. Kako pa ste se prenove centra sploh lotili?

Sam začetek – iskanje idej in navdiha – je bil zelo preprost, saj smo sodelovali s Snago, kar pomeni, da smo navdih imeli na svojem »dvorišču«. Že en sprehod po zbirnem centru je bil dovolj za pripravo koncepta. Tukaj smo si lahko dali duška, saj smo našli prav vse, kar smo si zamislili. Velika zahvala gre zaposlenim na Snaginih zbirnih centrih, ki so pomagali in pridno zbirali stvari, nemalokrat pa tudi sami postregli s kakšno idejo.

Foto: Jure Gačnik

Potrošniška kultura, za katero se zdi, da je v zadnjih letih zavladala svetu, nas ves čas spodbuja, da potrebujemo novejše, boljše. Kakšen je vaš odnos do potrošništva?

Menimo, da ni vse v novejšem, boljšem. Zagovarjamo, da ima izdelek ali storitev dodano vrednost, ozadje ali zgodbo. Podpiramo mlade ustvarjalce, si prizadevamo za ohranjanje starih obrti ter stavimo na lokalno. Prav to združujemo tudi s svojimi konceptualnimi torbami pod blagovno znamko BORN Atelier, kjer ohranjamo stare tehnike izdelave v kombinaciji z novodobnimi recikliranimi materiali.

"Vsak zavržen kos je zanimiv, saj ima svojo zgodbo in nešteto možnosti za ponovno uporabo."

Kaj najpogosteje vržemo v smeti, vam pa pride zelo prav za ponovno uporabo? Kaj je bil najbolj zanimiv zavržen kos, ki ste ga reciklirali?

Težko je reči, kaj nam najbolj pride prav, saj se vsakega projekta lotimo individualno. Potem ko izdelamo prostorski načrt, se odpravimo na deponijo, kjer najdemo neki predmet in ga že vidimo v svoji končni obliki. Izogibamo se ponavljanju. Vsak zavržen kos je zanimiv, saj ima svojo zgodbo in nešteto možnosti za ponovno uporabo. Tako so na primer podboji vrat iz stare meščanske hiše končali kot delovni pult v kuhinji.

Foto: Jure Gačnik

Vintage trend se je v tujini že pred časom uspešno uveljavil v modnem in interiernem svetu. Se vam zdi, da pri nas premalo recikliramo puloverje in nočne omarice svojih babic?

Glede na veliko število mladih ustvarjalcev lahko mirno rečemo, da se je ta trend uspešno uveljavil tudi pri nas. Z malo truda najdemo kar nekaj modnih oblikovalcev in dizajnerjev, ki se poigravajo z izdelki iz babičine omare ali kar z omaro samo.

Sodelovanje s Snago se je izkazalo za odlično. S kom si želite sodelovanja v prihodnosti?

Kar se sodelovanja tiče, je bistveno, da sodelujemo z ljudmi, s katerimi delimo filozofijo. Ne skrivamo pa želje po sodelovanju pri kakšni urbani intervenciji oziroma instalaciji, ki bi obiskovalcem in stanovalcem mesta dali jasno vedeti, da je v njem tudi prostor za kreativno industrijo. Veseli bi bili tudi sodelovanja z arhitekturnimi biroji, kjer bi že v začetih fazah projektiranja predvideli prostor za kašen naš kos.
trashdesign.si

Kavo najraje popijete v …
Mariboru – Isabella ... Ljubljana – Čokl.

Vaš najljubši kotiček v mestu je …
Salon uporabnih umetnosti v Mariboru, Kinodvor in staro mestno jedro v prestolnici.

Najboljša knjiga, ki ste jo prebrali v zadnjem času?
Orhan Pamuk – Istanbul, kjer je tudi nekaj časa živela naša »trashistka« Katja. 

V mesto se najraje odpravite …
Že živimo v mestu.

V omari ni nikoli preveč …
Čevljev in orodja.

Bloger, ki ga redno spremljate, je …
Navadno kakšni »TED talks«, pa kolegi ustvarjalci iz različnih branž.

Oseba, ki jo občudujete, je …
Sagmeister, Bjarke Ingels.

Najraje nakupujete v …
V konceptualnih trgovinah oziroma direktno pri proizvajalcih – na spletu.

Galerija