Intervju - Zmago Novak, Mesec oblikovanja

Anja Mrevlje 19.10.2016
Zmago Novak

Slovenija je bila pravkar razglašena za prvo zeleno destinacijo sveta, tema letošnjega Meseca oblikovanja pa je kreativni turizem. Naključje?

Turizem je že nekaj let ena od redkih rastočih gospodarskih panog. Ne samo, da je destinacija zaradi nekih globalnih trendov zanimiva kot varna. Slovenija ima, sploh s prestolnico Ljubljano, strategijo zelene destinacije, tema Meseca oblikovanja pa se je porodila iz dveh pri nas neizkoriščenih panog – turizma in lesarstva, ki ju želimo podkrepiti z oblikovanjem in arhitekturo. Tako lesarstvo kot turizem sta v Sloveniji zaenkrat še samo potenciala, ki pa bi lahko bila globalno bolj prepoznavna in bi igrala pravo vlogo tudi za državo. Iz fuzije omenjenih štirih panog si želimo najti rešitve, ki naj bi spodbudile tako predstavnike lesarske industrije kot turistične delavce, da je v sodelovanju možno iskati presežke in s tem dvigovati dodano vrednost pri obeh panogah.

Teza teme kreativni turizem je, da razgledan turist v neki destinaciji vse bolj išče tudi arhitekturno komponento. Bi lahko izpostavili kak primer dobre prakse pri nas? Je to denimo Hiša Raduha s hiško na drevesu ter obnovljenim kozolcem? Je to prava smer za slovenske turistične namestitve, glede na to, da smo zelena destinacija?

Hiša Raduha je prav gotovo lep primer butične turistične arhitekture, za katero je v Sloveniji še veliko prostora. Izpostavil bi še posestvo Pule, gozdne vile na Bledu in Bled Garden Village … Nasploh se koncept ''glampinga'' pri nas pojavlja kot gobe po dežju. Ta trend so ljudje, ki imajo dobre prostorske kapacitete, zaznali. Arhitektura tu sicer ni vse, je pa dober magnet za tisti del turistov, ki želijo doživeti nekaj več, ki želijo poleg atrakcij in hrane skozi ta kreativni vpogled spoznati tudi kulturo, ljudi in deželo – kaj zmoremo, ko turistično ponudbo nadgradimo z dobrim oblikovanjem. In tu lahko turistična ponudba, opremljena z dobro, po možnosti leseno arhitekturo, odskoči, Slovenija pa se dokaže svetu bistveno bolj učinkovito, kot če tega elementa nima.

“/…/ tema Meseca oblikovanja se je porodila iz dveh pri nas neizkoriščenih panog – turizma in lesarstva, ki ju želimo podkrepiti z oblikovanjem in arhitekturo.”

Zdaj sva govorila o novogradnjah. Kaj pa tradicionalna arhitektura? Slovenija zelo trpi v smislu ohranjanja stare dediščine, ki je zagotovo velik draž za turiste. Kje gre iskati razloge za naš neuspeh? V premajhnem sofinanciranju države ali v zaostali narodovi zavesti, da je vse, kar je novo, boljše in lepše?

Predvsem to slednje. Tu gre za ozaveščenost, da so odslužene stvari lahko bolj dragocene od tistih, ki so narejene na novo. Ampak pri nas je družba, ki je še pred nekaj leti hrepenela po novitetah z Zahoda, ki si jih takrat še nismo mogli privoščiti, še vedno okužena s tem, da je novo boljše. Se pa tudi stvari na tem področju spreminjajo, zlasti s pomočjo interneta in odprtosti Slovenije v razvit svet, kjer so primeri dobrih praks že zelo napredni. Verjetno bo to še hitreje steklo, ko se bodo pri nas uveljavile trgovine z rabljenimi izdelki, kjer bo rabljen izdelek več vreden kot nov, in bo prišlo pri Slovencih do kulturnega šoka. Na Zahodu ljudje že skoraj več kupujejo v trgovinah z rabljenimi gradbenimi elementi. Nas ta trend še ni dosegel, čeprav se že pojavlja vse več vintage trgovin z rabljenim pohištvom. V dekoraterstvu smo že začeli slediti temu, nismo pa še na točki, ko bomo raje kupili staro okno in ga obnovili, kot pa da bi kupili novo okno z vsemi standardi, kot je toplotna prepustnost itd. Nismo še na stopnji, ko bi se zavedali, koliko doprineseš k onesnaževanju okolja z izdelavo novega okna. Da pri tem ne gre zgolj za dekorativni vzgib, ampak zavedanje, da si rešil eno drevo.

Vi urejate tudi revijo Hiše. Bi lahko izpostavili kakšen jasen trend, kam gre razvoj slovenske hiše? Ali je pri nas tudi tu vse bolj razdrobljeno in ima vsak svoj slog?

Zelo se dviga ozaveščenost glede lesene gradnje – les je začel v gradbeništvu v Sloveniji igrati pomembno vlogo. Ljudje se tudi vse pogosteje sprašujejo, koliko prostora dejansko potrebujejo, in ugotavljajo, da se gradnja na zalogo ne obrestuje več. Včasih je bila hiša naložba, danes pa pomeni kakovost bivanja. Mislim tudi, da so investitorji v fazi, ko želijo vedeti vedno več. Hiša je le življenjska odločitev, ne pa mesečni projekt. Hiša je za mnoge tudi statusni simbol in stremijo k ekološki, leseni, pasivni hiši, saj ljudem s tem sporočaš, da si izobražen, podučen in za zgled. Včasih smo te zglede širili z avtomobili, danes pa se to vse bolj seli na nematerialne dobrine, kot so eko hiše, kar je dobro, saj se s tem tudi spodbuja domače lesarstvo. Tu se kaže perspektiva, saj je vse ostalo v slovenskem lesarstvu praktično propadlo.

“Arhitektura tu sicer ni vse, je pa dober magnet za tisti del turistov, ki želijo doživeti nekaj več, ki želijo poleg atrakcij in hrane skozi ta kreativni vpogled spoznati tudi kulturo, ljudi in deželo – kaj zmoremo, ko turistično ponudbo nadgradimo z dobrim oblikovanjem.”

V sklopu Meseca oblikovanja se podeljujejo tudi slovenske nagrade za oblikovanje. Kateri so bili oblikovalski presežki preteklega leta dni?

Imen nagrajencev še ne morem razkriti, smo pa lani nagradili lopato Efekt 58 Marka Pavlinca, interier leta je bil bistro Robba, nagrado za brezčasno oblikovanje pa je prejela luč storž iz furnirja Nives Kalin Vehovar in Franca Vehovarja. Dejstvo je, da je bilo v Sloveniji v tem času krize presežkov malo. Mislim pa, da bodo letošnji nagrajenci najmanj na ravni lanskih. Največ presežkov je bilo na področju notranjega oblikovanja, oblikovanja pohištva, nekaj tudi v medicinski tehniki in na področju življenjskih pripomočkov. Visokotehnološke industrije Slovenija nima, se pa pojavljajo stvari, s katerimi presenečamo, marsikateri pozornosti vreden izdelek najdemo tudi na Kickstarterju, čeprav tja mi ne posegamo – tam je tudi precej muh enodnevnic, nekakšnih poskusov, kako uspeti na spletu v eni minuti. So pa tam tudi izdelki, ki kažejo, kako se da z neko idejo prodreti, kar je za majhno državo, kot je Slovenija, velik uspeh.

Ena od stalnic Meseca oblikovanja je postala tudi Oblikovalska okuševalnica. In vse večjo vlogo pri izbiri turistične destinacije ima tudi kulinarika. Kako vi gledate na ta vzpon kulinarike in kakšno vlogo ima pri njej sama prezentacija?

Kulinarika je doživela vzpon s pojavljanjem na televiziji, zaradi slavnih kuharjev. Naše ambicije pri Oblikovalski okuševalnici pa ne ležijo toliko v sami kulinariki kot v spoju oblikovalca in izdelovalca. In če ju hočemo združiti, da bosta razvila neki produkt, bodisi za enkratni dogodek ali pa za cel trg, želimo izkoristiti kulinariko kot lepilo, ki lepi ta dva človeka, da začneta sodelovati. Gradimo mostove. Letošnja okuševalnica pa ima še eno poslanstvo, izhajajoč iz teme kreativnega turizma – da ne želi predstavljati samo izdelkov za hrano in kulinarike kot take, ampak želi predstaviti destinacijo. Kako doživiš postrežbo. V okuševalnico bomo vključili tiste kulinarične subjekte, ki ponujajo tudi prenočitve, zato je tema letošnje kulinarike pravljica. Kako očarati gosta.

Ime ene od razstav se imenuje Bonboni. Kaj lahko pričakujemo? Sklepam, da ne gre zares za bonbone.

Gre za deset sob, ki naj bi predstavljale, kakšna naj bi bila hotelska soba, če jo naredijo oblikovalci. Bonboni kot ime za skupek elementov, ki navdušijo gosta, ko stopi v hotelsko sobo. Tam bomo poskušali pokazati nekaj, kar je lahko inspiracija marsikomu, ki je že zaposlen v turizmu oziroma hotelirstvu, ali pa komu, ki to želi postati, tudi kot ponudnik storitev Airbnb.

PREBERITE ŠE: Mesec oblikovanja 2016 odpira svoja vrata

Zavod BIG

Zavod BIG ima pod svojim okriljem revijo Hiše, Kreativni center za les, Mesto oblikovanja, Big arhitekturo in Mesec oblikovanja. Cilj zavoda je predvsem povezovanje in promocija kreativnega potenciala Slovenije – z osredotočenjem na les kot eden naših največjih bogastev z žal skrajno neizkoriščenim potencialom.
zavodbig.com

Besedilo: Kaja Ignjatovič

Izbor urednika

Spletni urednik, Pika Zrim, priporoča