5 svežih idej za popolno ureditev vaše okolice

Navdih za urejanje okolice prihaja iz številnih virov – potovanja v oddaljene kraje, naravni elementi in vse bolj prisoten trend vračanja k naravi. Tako kot pri notranjem oblikovanju se tudi zunanja ureditev vse bolj obrača k trajnostnim rešitvam in življenju v sožitju z naravnim okoljem.

Japonski vrt: harmonija v preprostosti

Japonski vrt odlikujejo minimalizem, lepota v preprostosti, odsotnost monumentalnosti in simetrije, ter naravni elementi, ki skupaj ustvarjajo popolno harmonijo. Če ste ljubitelj bogato okrašenih in barvitih prostorov, japonski vrt morda ni prava izbira za vas.

Ta slog zunanje ureditve temelji na treh osnovnih elementih: vodi, kamnu ali gramozu in rastlinah. Ti trije elementi se nahajajo v naravi in skupaj ustvarjajo občutek miru in spokojnosti.

Kamen se uporablja za izdelavo fontan in vijugastih poti. Voda se pojavlja v obliki manjših vodnih površin, kot sta okrasni ribnik ali fontana. Strokovnjaki za urejanje okolice vam lahko svetujejo, katera možnost je najboljša za vas. Na primer, fontane so lahko samostoječe, stenske ali kaskadne, izbira pa bo odvisna od razporeditve na terenu in preostalega prostora.

Pri izbiri rastlin se ne odločajte za preveliko raznolikost. Praksa je, da se uporabi manj vrst, ki pa so skrbno izbrane. Ena izmed rastlin, ki je pogosto povezana z japonskim vrtom, je japonski javor. Priljubljena izbira sta tudi japonska češnja ter zelene plezalke ali ovijalke. Rastline v japonskem vrtu naj poudarjajo zelenilo in uravnotežijo barve, zato se izogibajte pisanemu cvetju.

Angleški vrt: živahnost in šarm podeželja

Angleški vrtovi so popolno nasprotje japonskim. Zanje so značilne barvite cvetlice, rustikalen šarm, ki nas miselno popelje na podeželje, ter obsežni travniki, obdani z gozdovi in nizko obrezanimi živimi mejami. V angleških vrtovih pogosto najdemo lesene ali kovinske klopi.

Vseeno imajo angleški vrtovi nekaj skupnega z japonskimi – vijugaste poti iz gramoza ali kamna ter manjša jezerca.

Pri izbiri rastlin v angleškem vrtu prevladujejo cvetlice. Nepogrešljiva rastlina je vrtnica. Če želite doseči popoln videz angleškega vrta, izberite plezalne vrtnice, ki prekrivajo zidove. Poleg vrtnic so priljubljene hortenzije in potonike.

Mediteranski vrt: sproščenost in eleganca Sredozemlja

Mediteranski vrtovi, kakršne lahko najdemo v Grčiji, Italiji, na Portugalskem in drugih sredozemskih državah, nikoli ne gredo iz mode. Njihovi elementi nas že na prvi pogled spomnijo na modro morje, plaže in sončne zahode.

V mediteranskem vrtu prevladujejo zemeljski toni, lonci iz terakote, lesene pergole, ob katerih raste vinska trta, in uporaba temnejšega lesa. Mediteranski vrtovi niso strogo simetrični, temveč romantični in sproščeni.

Rastline, ki jih sadimo v mediteranskem vrtu, so večinoma užitne. Vidimo lahko oljke, limonovce in pomarančevce, pa tudi vinsko trto ter dišeča zelišča, kot je bazilika. Mediteranski vrtovi so pogosto polni rastlin, ki dajejo plodove ali ustvarjajo senco. Med okrasnimi rastlinami pa je nepogrešljiva sivka, ki je značilna za sredozemski vrt.

Mediteranski vrt je pogosto tlakovan z zunanjimi ploščicami ali mozaiki, še posebej priljubljene so raznobarvne ploščice, ki jih imenujemo azulejos.

Francoski vrt: popolna simetrija in eleganca

Francoski vrtovi so znani po svoji strogi simetriji. Vsak element vrta, od poti do cvetličnih gred, mora ustvarjati uravnotežen videz. Značilne so topiarne oblike žive meje, ki se redno in natančno obrezujejo.

Tudi v francoskem vrtu so nepogrešljivi vodni elementi, kot so fontane in manjši ribniki. Eleganten videz se doseže s pomočjo skulptur in okrasnih vaz. Med rastlinami prevladujejo vrtnice v različnih barvah, potonike in druge cvetlice, ki prispevajo k formalnemu, a prefinjenemu videzu.

Xeriscape koncept: varčevanje z vodo in trajnost

Koncept xeriscape se osredotoča na varčevanje z najdragocenejšim naravnim virom – vodo. To dosežemo s sajenjem lokalnih avtohtonih rastlin. Zakaj? Ker so te rastline prilagojene lokalnim podnebnim razmeram, zato potrebujejo manj zalivanja in kemičnih obdelav. Ta trajnostni pristop k urejanju okolice vključuje tudi zbiranje deževnice, ohranjanje vlage v zemlji ter preprečevanje rasti plevela z uporabo zastirke, bodisi iz žagovine, borovih iglic ali drugih materialov.