Vinske pokrajine, ki jih je vredno obiskati

Goriška brda, Slovenija

Najlepši koščki sveta so ponavadi tisti, ki se skrivajo tik pred našim nosom, kar nedvomno drži za Goriška brda. Gričevnato pokrajino z vinogradi – do koder seže pogled (če je vreme pravšnje, celo do morja) – bogatijo stare vasi s kamnitimi hišami, ki ponavadi ležijo kot krona na vrhu hriba. Najlepši razgled bomo doživeli z razglednega stolpa Gonjače. Sprehod po vasici Šmartno popelje v neki drugi čas, predvsem pa je stik z domačini tisti, ki na koncu pusti največji vtis. Priporočamo tudi obisk Vile Vipolže, ki je bila pred kratkim prenovljena, in cerkvice sv. Križa v Kojskem.

Goriška brda, Slovenija.

Brda so v zadnjih letih doživela pravi razcvet in lahko trdimo, da ponujajo nekatera od najboljših vin v Sloveniji in tudi v svetovnem merilu. Najbolj znana briška bela vina so rebula, sauvignonasse, pinot, sivi pinot, chardonnay, sauvignon, rdeča pa merlot in cabernet. Med vrhunskimi vinarji so Bjana, Belica, Erzetič, Movia, Kabaj, Marjan Simčič in Edi Simčič, Ščurek in še nekaj drugih. Odpravimo se na Dneve odprtih kleti ali organizirajmo lasten izlet in tako pokusimo najboljšo kapljico. Tudi ostalih aktivnosti in dogodkov v Brdih ne manjka – odpravimo se lahko na Martinov pohod, prekolesarimo čez griče in doline ali se udeležimo katere od ustvarjalnih delavnic. Prijeten postanek lahko opravimo v malem gradu Gredič, kjer presenetijo z vrhunsko kulinariko, spektakularno vinsko kletjo in moderno opremljenimi suitami.
brda.si

Bordeaux, Francija

Le kdo še ni slišal za slikovito francosko pokrajino Bordeaux in njena odlična rdeča vina. Okoli mesta Bordeaux, ob reki Garonne, je kar 120.000 hektarjev vinogradov, ki skupno proizvedejo več kot 700 milijonov steklenic vina, med katerimi so tudi najprestižnejša vina na svetu. Večina vin iz tega okoliša je rdečih, in sicer vrste merlot in cabernet sauvignon, najbolj poznana pa so Saint-Estèphe, Pauillac, Saint-Julien, Saint-Émilion in Pomerol. Nedvomno je obisk katere koli od teh kleti pravo doživetje. Ker vinogradništvo tu sega 2.000 let v preteklost, so obiskovalci priča bogati zgodovini in razkošni arhitekturi, po drugi strani pa je v zadnjih letih zraslo veliko novih modernih objektov, ki območju dajo poseben pečat. Ena od takih posesti je Château la Dominique, na severozahodnem delu Saint-Emiliona, kjer je vinsko klet oblikoval priznani arhitekt Jean Nouvel. V moderni atmosferi lahko pokušamo vina, se sprehodimo med vinogradi in okusimo spektakularne jedi.

Bordeaux, Francija.

Eden lepših načinov raziskovanja Bordeauxa je z reke, in sicer so na voljo številna križarjenja, ki omogočajo čudovite razglede na vinograde, med postanki pa sta tudi skrivnosten otok in slikovito staro mesto Blaye. Ne izpustimo niti sprehoda skozi zgodovinsko mesto Bordeaux, občudujmo arhitekturo mesta, obiščimo opero ali Musée Mer Marine, uživajmo v njihovi različici »Metelkove«, Darwin Ecosystemu, sprehodimo se čez park in območje Saint Pierre. Postanek priporočamo v restavraciji Garopapilles, ki se ponaša z Michelinovo zvezdico, njihov meni pa je vedno svež in sezonsko obarvan. Brez skrbi, tudi njihova vinoteka je bogato založena.
bordeaux-tourism.co.uk

Toskana, Italija

Pokrajina, ki je kulisa za številne filmske uspešnice in eden najbolj romantičnih koščkov Italije, je hkrati tudi dom za nekatera najbolj slavna vina na svetu, na primer Chianti, Brunello di Montalcino, Vino Nobile di Montepulciano in Vernaccia di San Gimignano. Toskana pa je poznana tudi po desertnem vinu Vin Santo. Večinoma gre za zelo suha vina, ki najbolje tečejo ob dobri hrani, tukaj pa že lahko govorimo o italijanskem stereotipu. Olivno olje, tartufi, sir, suhi mesnati izdelki in seveda testenine – komu se ne cedijo sline? Mnogi pravijo, da je jesen najboljši čas za obisk Toskane, saj so takrat na voljo vsi darovi narave, hkrati pa lahko obiščemo tudi mnoge dogodke, na primer festival kostanja v Firencah, festival tartufov v Volteri, festival Boccaccesca in festival fig v Pratu.

Toskana, italija.

Pokrajino cipres in vinogradov je najlepše raziskati kar na motorju, lahko pa si omislimo tudi kakega starodobnika. Pozabimo na navigacijo in se izgubimo na ozkih cestah. Kot izhodiščno točko izberimo eno od naslednjih vasi: Greve in Chianti, Bibbona, Pancole ali otok Elba. Brbončice bodo kar plesale od veselja po obisku Michelinove restavracije Giglio v kraju Lucca med Firencami in Piso, kar je kot nalašč za enodnevni izlet. Njihova ponudba združuje italijansko tradicionalno kuhinjo, predstavljeno na moderen način, uživali pa bomo tudi v njihovi edinstveni atmosferi, ki je polna umetnosti in zgodovine.
visittuscany.com

Douro, Portugalska

Najbolj znamenita portugalska vinska regija leži ob reki Douro in je le streljaj od mesta Porto. Pred oceanskim vplivom jo ščitijo gorski vrhovi, ki rišejo prav posebno pokrajino. Razgiban teren je posut z vinogradi in vasicami z značilno portugalsko arhitekturo, celotna dolina je pod Unescovo zaščito, sončni zahodi pa so tu (ob vinski spremljavi) naravnost dih jemajoči. Značilno vino za Douro in hkrati za celotno Portugalsko je Port – bogato, suho ali polsuho ter nekoliko slajše vino, ki ga najpogosteje postrežejo ob sladici. Vrst je več, in sicer rdeče, rose in celo belo, posebno starano vino pa se imenuje Tawny Port.

Duoro Portugalska. 
Eden od zanimivejših načinov, da doživimo edinstveno pokrajino doline Douro, je s starinskim vlakom, ki pelje od Porta do Pocinha. Vsekakor moramo obiskati katero od vasi na poti, na primer Barcos, Favaios, Provesende, Ucanha, Salzedas ali Trevões. Preživimo dan med vinogradi in nato prenočimo v enem od vinskih hotelov. Priporočamo posestvo iz 17. stoletja Quinta de Guimarães ali čudovito podeželsko posestvo Solar de Oura. Zagotovo bomo ta veličastni razgled nad dolino želeli obeležiti za vedno, zato se odpravimo na eno od petih razglednih točk: São Leonardo da Galafura, Quinta do Noval, Casal de Loivos, São Salvador do Mundo ali Quinta do Vale Meão. Nepozaben razgled pa je tudi na meniju restavracije Cozinha da Clara. Sezonska ponudba iz lokalnih sestavin je le češnja na vrhu torte.
visitportugal.com

Besedilo: Katja Kozlevčar