Intervju - AKSL ARHITEKTI: Špela Leskovic in Aleš Košak

Danes imata dve pisarni, glavno na Dunaju, ki je med drugim postal njun novi dom in pisarno v Ljubljani, kamor se vedno znova vračata. Povprašali smo jih kako se počutita ko prideta v Ljubljano. 

Koliko časa sta živela v Ljubljani? 

Š: Rodila sem se v Ljubljani. Od takrat vedno nekam begam. 

A: V Ljubljani sem se rodil in tam preživel 40 let. 

Katere dele mesta imata najraje? 

Š: Stara Ljubljana je moja najljubša. Rada imam Trnovo, kjer sem odraščala, a vedno sem si želela svoje stanovanje v stari Ljubljani.

A: Staro mestno jedro in nabrežja Ljubljanice so mi najljubša. Vedno se rad vračam tja. 

Kje spijeta najboljšo kavo ali čaj?

Š: Kjer znajo pripraviti res dober kapučino s peno, ki se obdrži še nekaj časa po tem, ko kavo prinesejo na mizo. Cafetino je bila dolgo moja jutranja postojanka. Sedaj pijem kavo v 7. bezirku Dunaja, v lokalu Espresso z interierjem iz 50. let. 

A: Pred dvema desetletjema bi zabrusil, da sta najboljša kava in strežba v Ljubljani v Minimalu na Mestnem trgu. Potem se je odprl Cafetino na Starem trgu, ki je bil dolga leta obvezen jutranji postanek. Tudi Kavarna Zvezda na Wolfovi ulici je svoj čas slovela po dobri kavi in strežbi. Danes rad popijem kavo kje na nabrežju Ljubljanice, v Kavarni Rog ali TOZD-u.

Kavarna Rog. Foto: Janez Marolt

Vajina priljubljena restavracija in hrana?

Š: Kamor koli grem, zbiram priporočila, kje se v tistem mestu dobro je. V Ljubljani večkrat jem v lokalih, ki smo jih oblikovali. Dober zajtrk v Rogu, kosilo v Robbi in večerja v Valvasorju. POleti rada posedim v Čadu pod Rožnikom ali v Hotelu Marina  v Izoli.

A: Če sem v centru mesta in bi šel rad na večerjo, zavijem v Valvas'or ali AS Aperitivo, če se želim skriti pred poletno pripeko, se umaknem v Gostilno pod Rožnikom, za dober brunch ali opoldansko kosilo pa je pravo mesto Kavarna Rog. 

Restavracija Valvasor. 

Kako bi opisala Ljubljano prijateljem v tujini? 

Š: Ko na Dunaju omenim, da prihajam iz Ljubljane, je vsak nadaljnji opis odveč. Kar sami začnejo opisovati, kako prijetno in lepo mesto je Ljubljana, kako dobro so tam jedli in kako prijazni so ljudje. Povedo tudi, da jih preseneča, da kljub majhnosti mesta niso pogrešali ničesar, kar imajo večje prestolnice.

A: Ljubljana je kompaktna žepna različica velemest, ki ima vse, kar imajo veliki. Zaradi razmaha turizma v zadnjih desetletjih je mestni utrip dober, ima dobro ponudbo restavracij, barov, trgovin in soliden izbor dogodkov. Ljubljana ima prijetno in obvladljivo merilo. Mesto lahko tako rekoč prehodiš naokrog ali pa se z mestnim kolesom v dobre pol ure zapelješ do mestnih obronkov. Če ti to ne zadošča, se lahko odločiš za skok v gore ali osvežitev v morju – oboje ne več kot uro in pol vožnje stran iz prestolnice. Kaj si lahko sploh še zaželiš?

Predlog za enodnevni izlet po Sloveniji?

Š: Jeseni po štajerski vinski cesti, pozimi v Podkoren mimo Zelencev do Trente, poleti iskanje hladu med piranskimi ulicami in spomladi izlet v naravo na Gorenjsko. 

A: Iz Kranjske Gore preko Vršiča, v Trento preko Loga pod Mangartom vse do Predilskega jezera.

Če bi lahko, kaj bi spremenila oziroma naredila v Ljubljani za izboljšanje kakovosti bivanja? 

Š: Ko živiš drugje, je lažje vzpostaviti distanco in biti objektiven. Zadnja leta v Ljubljani ne bi spremenila kaj dosti. Zelo je čista in zelena, mesto diha in ulice so polne življenja. Ponoči je dovolj osvetljena in v njej sem se vedno počutila varno. Le pozimi si želim, da bi bilo bolje poskrbljeno za pločnike, ko poledenijo.

A: Mesto je v zadnjih dveh mandatih županovanja Zorana Jankoviča postalo urejeno in veliko dobrega je bilo narejenega tako za mesto kot za Ljubljančane. Kakovost bivanja pa ne predstavlja samo urejenosti mesta samega, temveč tudi družbo in njeno kulturo, možnosti za slehernega posameznika – brez razlik in predsodkov, poslovne priložnosti na urejenem trgu, ter vzpodbudo in podporo vsem drznim idejam, saj le-te vodijo k napredku vseh nas ipd. 

Vizija Ljubljane čez 100 let?

Š: Takrat se bom ravno umirila in se vrnila nazaj. ;) Upam, da jo bom našla tako kot sedaj. 

Kulture polno, majhno in prisrčno, kjer se ljudje na ulicah poznajo, srečujejo in se ustavljajo, tisto, ki jo je stres velikih mest zaobšel in zaradi tega omogoča mladim, da si ustvarjajo družine in se družijo ob kavi. Ne vem, ali si želim, da bi zrasla v eno izmed večjih evropskih mest. Tako lepo je, ko se sprehodim za Ljubljanico do tržnice in mi ob tem ni treba na podzemno. 

A: V Ljubljani končno stoji novi NUK, seveda 50 let prepozno, in javnost se sprašuje, ali je to dopustno in primerno. Ljubljana postane v svetovnem merilu najbolj zelena prestolnica in vidni strokovnjaki z Nove Zelandije se hodijo čudit, kako je to vendarle možno. Že pred 60 leti smo postali prestolnica z največ mostovi čez eno samo mestno reko in pustili za seboj stare mestne lepotice, kot sta Hamburg in Benetke. Ljubljana bo tudi v prihodnje ostala prijazno mesto.