Zakaj islandskemu konju nikoli ne bo ime Blisk ali Iskra?

Enako stroga pravila veljajo tudi za islandske konje - tudi tiste, ki se ne skotijo na Islandiji. To določa tudi pravilnik Mednarodne zveze društev rejcev islandskih konj FEIF, v členu G3.5.6., ki narekuje, da lahko čistokrvnega islandskega konja poimenujemo le z imenom s seznama odobrenih islandskih imen, ki ga najdemo na spletni strani rejske knjige WorldFengur. To je svetovna rejska knjiga, v katero morajo biti vpisani vsi čistokrvni islandski konji. Vsa ostala imena morajo biti prej odobrena. Na seznamu najdemo vsa že obobrena imena, če pa imena ni na seznamu, ga pošljemo komiteju, ki ga lahko odobri ali zavrne. 

Da so imena odobrena morajo ustrezati naslednjim pogojem:

• Ime mora ustrezati islandski tradiciji poimenovanja. Konju lahko izberemo ime na podlagi barve njegove dlake, karakterja, opisa, vremena, živali, narave, rastline ali iz mitologije.
• Imena morajo biti v islandskem jeziku in v skladu z islandsko slovnico in črkovanjem. 
• Ime za žrebca/kastrata mora biti moškega spola in ženskega spola za kobilo. Imena srednjega spola in imena sestavljena samo iz začetnih črk niso dovoljena. 
• Prepovedana so imena z vulgarnim, nespodobnim pomenom ter imena, ki so žaljiva za verske, politične ali etnične skupine. 

Ime islandskega konja običajno sestoji iz dveh delov – prvi del je ime konja, drugi del pa ime kraja oz. posestva, na katerem se je konj skotil. Ime Fífa frá Miðengi je uradno ime kobile Fífa (to je bombažu podobna rastlina), ki prihaja iz (frá) posestva Miðengi. Vmesni islandski predlog »frá«, lahko nadomestimo s predlogom v domačem jeziku. Vsa ta pravila se lahko komu zdijo nenavadna, vendar prebivalci islandije v veliki večini podpirajo to tradicijo. 

Imena islandskih konjev v mitologiji

Prebivalci Islandije so še zmeraj močno povezani s svojo vikinško preteklostjo in njeno bogato mitologijo, zato med imeni konj najdemo veliko imen bogov in konjev, ki so bili last teh bogov ter drugih mitoloških bitij. Sleipnir (»drsalec/tisti, ki drsi«) je bil konj z osmimi nogami, najboljši konj izmed vseh in konj boga Odina. Saga o njegovem rojstvu pripoveduje, da je nastal kot plod ukane boga Lokija, ki se je preobrazil v prelepo kobilo, s katero je premamil velikanovega žrebca Svaðilfarija (»nesrečni popotnik«), da je pobegnil z njim v gozd. Tako je Loki skotil sivca z osmimi nogami, z neukrotljivo dušo, velikanskim srcem in nadzemeljsko sposobnostjo letenja. Skessa je žensko ime za kobilo in je ime mitološke velikanke. V nordijski mitologije zasledimo tudi sago o tem, kako dva konja, vprežena v kočijo, vlečeta čez svod neba sonce. Ta dva konja sta Alsvinnur in Árvakur. Ime prvega pomeni »večna zmaga«, ime drugega pa »vedno buden«. V vikingški mitologiji sta Dagr in Nótt personalizirana dan in noč. Vsako izmed teh božanstev je imelo svojega konja, Dagr (dan) je imel Skinfaxija, kar v prevodu pomeni griva svetlobe. Nótt  (noč) pa je imel Hrímfaxija, kar pomeni griva zmrzali. Ko je Skinfaxi vsak dan vlekel Dagrjevo kočijo, je s svojo grivo in repom osvetlil nebo in Zemljo, s tem pa postal tudi simbol prinašalca svetlobe in plodnosti. Kljub temu, da je v veliko zgodbah konj prikazan kot zvest služabnik, je vseeno mogočna žival. To lahko vidimo v sagi, ki opisuje podvodno pošast Nykur, ki je izgledala kot konj, vendar je imela ušesa in kopita obrnjena nazaj. Verjeli so, da Nykur prebiva pod vodo v jezerih in rekah ter čaka, da nič hudega sluteče mimoidoče zvabi v mokri grob. Ko je led pozimi začel pokati, so zvok, ki je ob tem nastajal, pripisali Nykurju, češ da je slišati njegovo hrzanje. Če ne drugega, je to prepričanje pri jahačih spodbudilo večjo previdnost med tem, ko so prečkali zamrznjene reke in jezera. 

Ostala imena

Veliko imen islandskih konjev temelji tudi na njihovem izgledu, kakšno barvo dlake ima, če ima kakšno posebno liso, pike. Rauðblesi pomeni lisjak z liso, Blakkur in Svartur pomenita črni konj, Stjarna je kobila z belo zvezdico in Gráni sivec. Lahko pa konj dobi ime po vremenskem pojavu ali naravi, npr. Stormur pomeni nevihta, Geysir je naravna znamenitost na Islandiji in Eldur ogenj oz. plamen. Z imenom pa lahko opišemo tudi konjev značaj, obnašanje ali sposobnost. Tako Klaufi pomeni nerodnež, tepko, Farfús je ta, ki rad potuje, Háski je drzni, Fleygur je ta, ki leti in Patti fantič. Islandski konji imajo lahko tudi sestavljena imena, s katerimi opišemo izvor konja, čigav je konj, izgled ali karakteristike konja (Litli-Barón, ki pomeni majhen Barón). Trend zadnjih let pa je tudi poimenovanje z osebnimi imeni ljudi (npr. Júlía, Aron Einar) ter kakšnimi redkimi ali sestavljenimi imeni - vsa pa morajo ustrezati zgoraj navedenim pogojem.

Preden zajahate neznanega konja pa vedno vprašajte po njegovem imenu – med jahači namreč kroži splošno prepričanje, da nikoli ne smeš jahati konja, čigar imena ne poznaš.