S kreativnostjo nad ostanke barve

Z nekaj kreativnosti namreč lahko uporabimo še tako majhne ostanke barve. Pobarvamo lahko zadnjo stranico knjižne police, noge na jedilnih stolih ali nočni omarici, lončke za rože, z različnimi vzorčki ali teksturami lahko popestrimo manjši del stene ali star kos pohištva. Če se ozremo po stanovanju, bomo skoraj zagotovo našli manjšo poličko, del stene ali star kos pohištva, ki bi si počasi že zaslužil manjšo osvežitev. Ostanke barve lahko uporabimo tudi na nekoliko bolj skritih kotičkih, tako da pobarvamo stranice predalnika, ki jih bomo opazili vsakič, ko bomo odprli predal. Ali pa si pomagamo pri organizaciji garderobe in obešalnike pobarvamo z različnimi barvami. 

Ko smo z eno nogo že v kreativnem procesu, se nam splača pobrskati tudi med policami v kleti, shrambi ali garaži, morda naletimo še na kakšen pozabljeni ostanek. Barve lahko med seboj mešamo in tako iz različnih ostankov ustvarimo celo paleto novih odtenkov. Seveda le, če gre za barve na enaki osnovi. Premazov na vodni osnovi ne mešamo s premazi na osnovi topil. Odlična osnova za niansiranje je tudi bela barva, ki nam zelo pogosto ostane po barvanju. Mešamo jo lahko z ostanki katere koli zidne barve na vodni osnovi ali z navadnimi akrilnimi tempera barvicami, ki jih najdemo med šolskimi potrebščinami. Idej je vedno dovolj, za dodaten navdih pa lahko pobrskate tudi v Knjižnici idej na helios-deco.com spletni strani. 

Pri uporabi barve, ki je dalj časa stala na polici, je potrebne nekaj previdnosti. Morda smo navajeni, da je življenjska doba barve precej dolga, vendar se je z leti zaradi strožje zakonodaje o kemikalijah ta čas občutno skrajšal. Ne glede na to, koliko časa je barva stala na polici, je treba pred začetkom novega projekta preveriti, ali je še uporabna. Če na dnu barve opazimo mehko usedlino oziroma se je na vrhu izločila tekočina, to običajno še ni znak neustrezne kakovosti. Pomeni samo, da je treba barvo pred začetkom dela res dobro premešati. Če je na površini ali ob robu zasušena in so pri odpiranju s pokrova vanjo padli zasušeni koščki, lahko barvo brez težav precedimo. Tudi pločevinka z napihnjenim pokrovom še ni razlog za skrb, potrebne je le nekaj previdnosti pri odpiranju, barva sama pa je običajno še vedno ustrezne kakovosti. Če v njej opazimo grudice ali če se pri mešanju zgoščuje, pa je to znak, da barva ni več primerna za uporabo. Pri zidnih barvah smo še posebej pozorni na vonj in izgled površine. Če zaznamo neprijeten vonj po pokvarjeni barvi ali je na površini izločena rjavkasto rumena tekočina, je barva okužena in je ne smemo več uporabiti. 

Barve pa tudi lake, topila in razredčila označujemo kot nevaren odpadek za okolje, zato ne sodijo med splošne gospodinjske odpadke, še manj pa v odtok. Staro barvo, ki je ne moremo več uporabiti ali podariti naprej, odpeljemo v zbirni center ali počakamo na zbiralno akcijo, ki je praviloma v vsaki občini enkrat do dvakrat letno.

Največ za življenjsko dobo barve pa lahko naredimo, če jo pravilno shranimo. Če nam je po zaključenem delu ostala večja količina barve in je embalaža še skoraj povsem polna, je dovolj, da rob embalaže samo dobro obrišemo s čisto krpo in jo neprodušno zapremo. Dodatno pozornost je treba nameniti tudi kovinski embalaži, pri kateri lahko z orodjem in uporabo sile hitro poškodujemo pokrovček. Najvarnejša je vsekakor uporaba gumiranega kladiva, pomagamo pa si lahko tudi s krpo ali kosom lesa, ki ga položimo na pokrovček in narahlo potolčemo. Preverimo, da pokrov res dobro tesni, saj bomo le tako preprečili zasuševanje barve v embalaži. 

Če je embalaža napol ali skoraj popolnoma prazna, je v njej že preveč prostora za zadrževanje zraka, posledično pa je večja verjetnost, da se bo barva zasušila. Zato je v takem primeru ostanek barve najbolje preliti v manjšo embalažo. Uporabimo lahko navaden stekleni kozarec za vlaganje ali manjšo plastično posodo, ki jo lahko dobro, neprodušno zapremo. Samo velikost embalaže prilagodimo glede na količino barve, vedno pa embalažo z barvo napolnimo do vrha, da bo v njej čim manj zraka. Preden ostanek barve prelijemo v manjšo embalažo, ga dobro premešamo.

S tem ko barvo prelijemo v manjšo embalažo, preprečimo zasuševanje barve in prihranimo tudi prostor. Vendar pa na ta način izgubimo del informacij, ki so navedene na originalni embalaži in ki bi jih lahko potrebovali pri kasnejšem delu. Priporočljivo si je označiti, katero barvo smo uporabili in v katerem odtenku, zabeležiti datum, kdaj smo embalažo odprli, ali smo barvo že redčili in v kateri sobi oziroma na kateri površini smo jo uporabili. Če imate radi pogled na urejeno shrambo, bo to morda celo vaš najljubši del pospravljanja po barvanju. 

Preden pa barvo odložimo na polico in nanjo morda tudi pozabimo, se je smiselno vprašati, ali bomo to barvo v kratkem še potrebovali in v kakšnih količinah? V vsakem primeru priporočamo, da se shrani manjša količina barve, ki jo bo dovolj, da lahko popravimo manjše nepravilnosti, kot so praske, odrgnine ali lise, ki se sčasoma pojavijo na sveže pobeljeni steni ali drugih površinah. Ostanek barve pa podarimo naprej – vrtcem, šolam, neprofitnim organizacijam, kulturnim ustanovam, umetnikom ali umetnikom po duši.

Preden se naslednjič odpravite v trgovino po barvo, ne pozabite, da lahko količino ostankov v prvi vrsti zmanjšamo že z dobrim načrtovanjem. Ostanimo prijazni do denarnice in okolja. 

Več na helios-deco.com!