Intervju - Gruša Zorn, stilistka hrane

CITYLIFE
Gruša Zorn, stilistka hrane

Kdaj in kako se je porodila ideja o stiliranju hrane in kako se je mogoče tega priučiti?

Hrana in ljubezen do hrane me spremljata že vse življenje. Leto dni sem živela v Parizu in kot hostesa delala v podjetju za catering, a sem prosila, da bi delala tudi v kuhinji, kjer je bilo veliko poudarka na prezentaciji hrane, kar mi je bilo še posebej blizu. Nato sem bila zaposlena kot producentka za fotografijo v večjem slovenskem podjetju. Med drugim smo sodelovali z znamko za kuhinjski pribor in zaradi omejenega proračuna sem pomagala tudi s stiliranjem in tako se je nekako začelo. Nato sva začela sodelovati s fotografom Matevžem Kostanjškom – najprej le zase, a je zadeva hitro prerasla v spletno stran Hungry Eyes. Bila sem tudi na šolanju v New Yorku, saj se določenih stvari sam težko priučiš, vsekakor pa je tudi veliko lastnega raziskovanja in eksperimentiranja.

Je lahko le dober kuhar tudi dober stilist? 

Če si stilist, moraš gojiti veliko ljubezen do hrane, moraš pa znati tudi kuhati. Stiliranje se začne z naborom sestavin, s kuho … V Ameriki imajo to sicer popolnoma ločeno, a jaz delam vse, ker mi je to blizu. Je pa res, da imajo tudi tuji stilisti kuharsko izobrazbo ali vsaj nekaj let prakse, ker je to v bistvu nujno. Če tega nimaš, nisi stilist hrane, temveč le stilist.

Gostilnica 5-6kg. Foto: Matevž Kostanjšek 

Kakšno je tvoje mnenje o umetnih barvilih in drugih pripomočkih, ki hrano še dodatno polepšajo?

Mislim, da to ni potrebno, in če hrana ni za pojesti, tudi ni za fotografirati. Zato se temu skušam ogniti v čim večji meri, ni pa vedno mogoče – po večurnem snemanju je pač včasih treba uporabiti kakšen preparat ali barvilo, da hrana ohrani videz. A to hkrati pogosto pomeni, da je hrano nato treba zavreči, kar pa mi je zelo težko. Nasploh se temu skušam ogniti, in kadar ostane veliko hrane, ki je še užitna, poskrbimo, da pravočasno pride do revnih družin in ljudi, ki jim je primanjkuje. V Ameriki je to popolnoma drugače – uporabljajo se različni laki, pene za britje, barvila, motorno olje … Predvsem ko gre za čokolado, pivo in kavo, so le redko uporabljene prave sestavine.

Kako pa je s sladoledom in podobnimi jedmi, ki hitro izgubijo obliko?

Rada delam s pravim sladoledom, a moraš biti dobro pripravljen, saj ga je treba prezentirati tik pred zdajci. Velikokrat sem naredila tudi umetni sladoled. Na primer takrat, ko smo snemali na 40 stopinjah.

“Vsaka dobra jed ima za seboj ljubezensko zgodbo. In vsaka jed, pripravljena z ljubeznijo, je lahko začetek ljubezenske zgodbe.“

Kaj pa je umetni sladoled?

To je pa skrivnost (smeh).

Trenutno so “in” brezglutenske, veganske in presne jedi. Slediš tem trendom ali se nanje ne oziraš?

Nedavno sem delala en luštkan veganski, presni projekt, in to mi je bilo zelo zanimivo. Gre za trg, kamor nas pelje sodobno življenje, ker smo preveč utrujeni od težke hrane in stremimo k spremembam. Veliko hodim tudi na delavnice, na katerih se učim priprave teh jedi. Pogosto pa grem pomagat tudi v kakšno gostilno, da se naučim novih tehnik.

Foto: Matevž Kostanjšek

Kaj je pomembno pri fotografiji hrane? 

Večinoma sodelujem z Matevžem Kostanjškom, delam pa tudi z najboljšo hrvaško fotografinjo hrane Majo Danico Pečanić. Dober fotograf mora imeti občutek za hrano, tudi rad jo mora imeti. Mislim, da je to eden najtežjih načinov fotografiranja – ujeti to sočnost v objektiv. Stilist in fotograf se zelo dopolnjujeta, fotograf je udeležen pri stylingu, pove, na kakšen način bi rad imel fotografijo, in končni rezultat je produkt obeh.

Imaš kakšen poseben trik, pristop k stiliranju, kaj je tvoja posebnost?

V svoje stylinge skušam pripeljati čim več narave, saj hrana izvira iz narave, in menim, da se jedi in naravni elementi, kot so cvetlice in listje, lepo dopolnjujejo.

“Tudi vrhunska kuhinja je lahko preprosta, vsa umetnost je le v kombiniranju sestavin in okusov. Za to je potrebne le nekaj drznosti in kreativnost v kuhinji se lahko začne.”

Kaj pa v kuhinji – kakšen namig ali nasvet?

Dobre jedi so lahko tudi zelo preproste. Vsaka dobra jed ima za seboj ljubezensko zgodbo. In vsaka jed, pripravljena z ljubeznijo, je lahko začetek ljubezenske zgodbe. Tudi vrhunska kuhinja je lahko preprosta, vsa umetnost je le v kombiniranju sestavin in okusov. Za to je potrebne le nekaj drznosti in kreativnost v kuhinji se lahko začne. Prav tako se nam – če znamo kombinirati živila med seboj – ni treba odrekati hrani zaradi strahu, da se bomo zredili. Zlato pravilo je, da ne kombiniramo mesa in mesnih izdelkov in ogljikovih hidratov, krompirja in stročnic v zrnju (grah in fižol). Te kombinacije niso dobre za naš metabolizem, saj ga upočasnijo. Vsi ljubitelji mesa bodo kmalu ugotovili, da se počutijo precej lažje, če bodo zaužili meso in solato ali pa kakšno drugo zelenjavo namesto krompirja. Meso je najbolje kupovati sveže, ekološko, s čim manj aditivi, iz domače reje. Prav tako tudi zelenjavo. Kupujte jo sezonsko, se pravi takrat, ko je čas njenega zorenja. Jedilnike lahko preprosto prilagodite letnim časom in tako svojemu telesu nudite optimalen vnos vitaminov. In seveda, obroki naj ne bodo preveliki.

Foto: Matevž Kostanjšek

Pa še klasično vprašanje za konec – načrti za naprej?

Poleg kulinaričnega studia bi se želela še bolj intenzivno ukvarjati s hrano, izziv bi mi bil tudi izpeljati kakšen projekt v tujini. Tako se naučiš novih pristopov in stilov, moram pa reči, da Slovenci ne zaostajamo veliko za tujino.
hungryeyes.eu

9 NA HITRO:
Zadnja predstava, koncert, ki si jo obiskala ...
Gloria v režiji Branka Šturbeja.
Sončen dan najraje ... prebijem v naravi, na morju.
Moj najljubši urbani kotiček ... kavarna Moderna.
Knjiga, ki sem jo nazadnje prebrala ... Dnevi zavrženosti pisateljice Elene Ferrante.
Moja najljubša razvada ... dobro kosilo ali večerja v dobri restavraciji in kozarec finega oranžnega vina.
Naj slovenska jed ... sardele na šavor, bobiči, vipavska jota.
Naj tuja jed ... sushi.
Na potovanje ne morem ... brez superg za tek.
Urbano življenje je ... dostopna ponudba različnih kuhinj in dobrih vin ter pester izbor predstav in koncertov.

Besedilo: Manja Kovačič

Mogoče te zanima tudi?

preberi povezane vsebine

Izbor urednika

Spletni urednik, Anja Mrevlje, priporoča