Intervju: Urška in Tomaž Draž

Koliko časa že živite v Ljubljani?

U: 30 let.

T: Od vpisa na fakulteto leta 1986, se pravi točno 33 let.

Katere dele mesta imate najraje? 

U: Staro Ljubljano, vse parke in zelenice.

T: Botanični vrt, Špico, celo staro Ljubljano ob Ljubljanici do tržnice. Veselim se prenove Cukrarne in s tem podaljšanja urejenega centra preko Trubarjeve. Nujno moram omeniti tudi Tivoli.

Kje spijete najboljšo kavo ali čaj?

U: Doma, v čajnici ... Vsako jutro pred delom pa pri Vodnjaku.

T: Kar nekaj je izvrstnih čajnic in kavarnic z odlično kavo in čajem, predvsem pa je pri tem uživanju pomemben ambient, zato priporočam kavo nekje v stari Ljubljani med Špico in tržnico.

Vaša priljubljena restavracija in hrana?

U: Več jih je in vse so dobre: 5–6 kg (pica), Sushimama ... Zelo rada imam tudi tržnico, kjer vedno pri istem fantu in punci kupujem zelenjavo. Zelo rada kuham doma.

T: Obe japonski restavraciji, libanonska, Špajza, AS. Najboljše in najbolj sveže ribe pa dobite na odprti tržnici, in sicer kar s tovornjaka.

Obleka Draž.

Kako bi Ljubljano opisali prijateljem v tujini? 

U: Uf, zadnje čase je preveč turistična, sicer pa kot majhno lepotico, svežo in zrelo, prijetno in čisto. 

T: Ljubljana je pešcem prijazna, prijetna, čista, urejena, zelena, majhna, a polna dobrih restavracij, kavarn in prostorov za posedanje v senci.

Kaj predlagate za enodnevni izlet po Sloveniji?

U: Od gora do morja.

T: Morje, Kras, gore, jezera, reke, jame ...

Če bi lahko, kaj bi v Ljubljani spremenili oziroma naredili za izboljšanje kakovosti bivanja? 

U: Predvsem je treba poskrbeti za ljudi, še posebej za starejše, ki živijo v središču mesta. Včasih se težko prebijejo čez trume turistov do mesta, kjer si kupijo košček kruha. Osebno me moti hrup, ki ga je vedno več ob javnih prireditvah, ko hočeš nočeš poslušaš vse koncerte in javne prireditve pozno v noč.

T: Motijo me nerazgledani kolesarji in vozniki električnih skirojev, ki ne poznajo prometnih predpisov na območju za pešce. Želim si več obveščanja o prometni kulturi v mestu, več redarjev v središču in seveda več strpnosti med udeleženci prometa na območju, zaprtem za promet. Glede na število psov v Ljubljani si zaslužimo boljšo pasjo infrastrukturo, WC-otočke in zaprta pasja igrišča.

Alpina Draž.

Kakšna je vaša vizija Ljubljane čez 100 let?

U: Želim si, da bi bila Ljubljana samooskrbna glede pridelave hrane, energije ... Da bi se ljudje v njej čim več gibali in skrbeli za svoje zdravje.

T: Težko si je predstavljati življenje čez sto let, pa vendar vidim Ljubljano še bolj zeleno – z zelenimi stavbami, samooskrbno s hrano in zeleno energijo, polno sprehajalcev, tekačev, kolesarjev, uličnih glasbenikov, uličnega gledališča, festivalov, prireditev, turistov in Ljubljančanov, ki živijo kakovostno življenje v središču Ljubljane.