Le s trezno glavo ste del odgovorne udeležbe v prometu

Policisti bodo v času nacionalne preventivne akcije poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov. Preverjali bodo vsebnost alkohola v izdihanem zraku in izvajali preizkuse s sredstvi za hitro ugotavljanje prisotnosti drog v organizmu.  

 V letu 2021 je registrirana poraba alkohola znašala 10,62 litrov čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več, kar pomeni, da se je v primerjavi z letom 2020, zvišala za skoraj 1 liter. Po trenutno veljavnih podatkih je do 15. oktobra kar 1.231 alkoholiziranih oseb povzročilo prometno nesrečo, povprečna stopnja njihove alkoholiziranosti je znašala 1,44 promila. V teh nesrečah je umrlo 17 oseb, kar je sicer 41 % manj, kot v enakem obdobju lani (29 oseb). Večina alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč je bila starejša od 35 let, zaradi njih je življenje izgubilo 12 oseb. 69 prometnih nesreč so povzročili udeleženci pod vplivom drog in drugih psihoaktivnih snovi, umrlo je 11 oseb. Zaradi povzročiteljev pod vplivom alkohola in drog so letos izgubile življenje tri osebe.

Med vzroki za nastanek prometnih nesreč pri povzročiteljih pod vplivom alkohola tudi letos do 15. oktobra prednjačita neprilagojena hitrost (484 prometnih nesreč) in nepravilna stran/smer vožnje (330 prometnih nesreč). Kombinacija teh dveh dejavnikov v povezavi s predhodnim uživanjem alkohola je vse prevečkrat usodna, letos za kar 14 oseb.

Agencija za varnost prometa vse udeležence cestnega prometa naproša, naj bodo strpni in previdni. Hitrost vožnje naj prilagodijo prometnim in vremenskim razmeram. Dosledno naj upoštevajo cestnoprometne predpise ter se temeljito pripravijo na pot, tudi z ustrezno pripravo vozila, v promet pa naj se vselej podajo le trezni.

Prometna nesreča, povzročena zaradi zlorabe alkohola, ni nesreča, temveč tragedija, povzročena zaradi neodgovornega ravnanja. Ničelna toleranca do alkohola mora postati sestavni del prometne kulture, obenem pa je predpogoj v prizadevanjih za varnejše ceste.