Jacques in njegov gospodar na Velikem odru Drame

Drama gledališko sezono 2021/22 na svojem Velikem odru nadaljuje z uprizoritvijo igre Jacques in njegov gospodar znamenitega pisatelja in dramatika Milana Kundere v novem prevodu Primoža Viteza in v režiji Doriana Šilca Petka. Dramaturginja je Staša Prah, scenografka Sara Slivnik, kostumografka Tina Bonča, skladatelj Laren Polič Zdravič, koreograf Matjaž Farič, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak in lektor Arko. V uprizoritvi igrajo Branko Šturbej, Timon Šturbej, Pia Zemljič, Rok Vihar, Boris Mihalj, Zvone Hribar, Sabina Kogovšek, Gorazd Logar in Primož Vrhovec v alternaciji, Veronika Drolc, Eva Jesenovec in Saša Pavlin Stošić. 

Milan Kundera (1929) je dramo Jacques in njegov gospodar napisal leta 1971 v času po sovjetskem vdoru na Češkoslovaško, ko zaradi svojih političnih stališč ni mogel objavljati. Na vabilo, da pod tujim imenom napiše priredbo Idiota F. M. Dostojevskega, se je odzval s svojo gledališko priredbo romana enega vodilnih predstavnikov francoskega razsvetljenstva Denisa Diderota (1722‒1787) Fatalist Jacques in njegov gospodar. Kundera v predgovoru k igri navaja vrsto razlogov za svojo odločitev, predvsem pa izpostavlja, da je v Diderotovem nenavadnem romanu v zgoščeni obliki našel bistvene postavke sodobne zahodne misli: inteligenco, humor in domišljijo. Razum in dvom, igrivost, relativnost vsega človeškega bistveno opredeljujejo zahodnega duha v njegovem iskanju modrosti in lepote. Obenem ga je pri Diderotu očarala sama pripovedna tehnika, v kateri avtor povzema irsko-angleškega pisca Laurencea Sterna (1713‒1768) in deloma celo vključuje njegov roman v pismih Tristram Shandy. Tako Sternov kot Diderotov pripovedni postopek sta bila v svojem času nova in nenavadna. »Diderot, ki se mu poklanja Kundera, ni popolnoma tak, kot ga častijo v Franciji. Za Kundero je zlasti romanopisec – eden najizvirnejših, kar jih pozna zgodovina. Igra torej nikakor ni učna ura filozofije: pravo gledališče je, prekipevajoče od fantazije, humorja in Diderotovega igrivega racionalizma, in slavi njegovo izredno oblikovno svobodo, ki ni po Kunderovem mnenju v razvoju svetovnega romana nikoli več našla enake. To sijajno diderotovsko svobodo okuša Kundera, tako kot se okušajo prepovedane vrednote, ki nimajo prihodnosti […],« lahko preberemo v spremnem zapisu k francoski izdaji Jacquesa in njegovega gospodarja in v Kunderovem Uvodu k variaciji.

Protagonista igre in uprizoritve Jacques (igra ga Branko Šturbej) in Jacquesov gospodar (igra ga Timon Šturbej) potujeta po prostranem, odprtem svetu ter se med potovanjem kratkočasita s pripovedovanjem opolzkih zgodbic in zastavljanjem težkih filozofskih vprašanj. Ob tem se ves čas sprašujeta kdo sta, kam potujeta, ali je odgovornost oziroma krivda za lastno »usodo« njuna ali je določena nekje zgoraj, v nekem širšem, večjem načrtu, a noben od njiju ni zmožen spremembe in preobrazbe. Vsi liki v uprizoritvi poskušajo povedati svoje v glavnem ljubezenske zgodbe, skačejo drug drugemu v besedo, vdirajo drug drugemu v zgodbo in doživljajo ljubezenski zanos, telesno strast, varajo in so žrtve prevar, spletkarijo in se maščujejo, nazadnje pa so kaznovani za svoje (in tuje) napake. Ujeti v brezčasnost so pričevalci hitrosti, s katero človeštvo drvi skozi čas in s tem živi pričevalci večnosti rojevanja novih zgodb, novih popotnikov, novih avtorjev, novih dogodkov, ki pa v seštevku težko odtehtajo neusmerjenost sveta. Dramsko besedilo in uprizoritev Jacques in njegov gospodar nas tako soočita z liki, ki so sicer že preživeli svoj družbeni čas, a mu še vedno vladajo. Vabita k preizpraševanju resnice, samoumevnosti dinamike moči ter najrazličnejših zgodb in predstav o vednosti, ki nas narativno oblikujejo na mitološki, družbeno-politični in osebni ravni. Ob tem pa opozarjata kako daleč lahko človeka pripelje (s čustvi in subjektivnimi stališči) podčrtana zaverovanost v svoj lastni prav preden je sposoben doumeti, da njegova dejanja škodujejo drugim.

Premiera na Velikem odru Drame bo v četrtek, 23. decembra, ob 20.00, ponovitve pa bodo na sporedu vsak večer med 27. in 29. decembrom ob 19.30 ter 30. decembra ob 17.00.