Brez piva ni poletja

Zadnjih 25 let so arheologi izkopavali in preučevali Göbekli Tepe v Turčiji. Na podlagi izkopanin, med katerimi so tudi ostanki pivskih kadi in festivalskih poslikav, so sklenili, da so to zgodnja neolitska svetišča, v katerih so se ljudje v obdobju od 10. do 8. tisočletja pr. n. št. zbirali in plesali pod vplivom fermentiranih pijač.

Pred tem najnovejšim odkritjem je bilo znano, da so Mezopotamci pivo kot eno izmed osnovnih živil varili v 4. tisočletju pr. n. št. Opojna pijača je bila prvič omenjena v Hamurabijevem zakoniku in Himni boginji Ninkasi, ki je hkrati služila kot molitev in recept. V Mezopotamiji so v pivo predelali kar 40 % vsega pridelanega žita. Za poseben okus so drozgi dodajali različna aromatična zelišča, s pomočjo medu pa so varili še posebej močno pivo.

Kdaj in kako je pivo prišlo na naša tla, ni popolnoma jasno. Proizvodnja piva je v manjšem, družinskem obsegu potekala že v zgodnji bronasti dobi okoli leta 3.000 pr. n. št. Pivo se je od današnjega precej razlikovalo, velikokrat je vsebovalo tudi sadje, med, različne rastline, začimbe in celo narkotične substance. Največja razlika, ki jo je vredno omeniti, je, da v prvotnih pivih ni bilo hmelja. Ta je bil kot dodatek pivu v zapisih karolinškega meniha omenjen šele okoli leta 822. Po razglasitvi bavarskega vojvode Wilhelma IV. se je to počasi spremenilo, saj je ta leta 1516 z zakonom Reinheitsgebot (pravila o čistosti) za pripravo piva zaukazal izključno uporabo ječmena, vode in hmelja.

Stara legenda govori, da naj bi sumerski kmet pozabil skriti ječmen pred dežjem, zato se je namočil, ogrel na soncu in na koncu tudi zavrel. Kmetu radovednost ni dala, da kaše s skrajno nenavadnim vonjem ne bi preizkusil. Hitro je ugotovil, da je zmes užitna in prijetna. In tako naj bi nastalo eno prvih piv, prapivo.

Bi si drznili pokusiti prapivo?
Prvotno pivo ali prapivo so naši predniki izdelovali brez kuhanja. Razgradnjo škroba iz žita so dosegli s pomočjo človeške sline, alkoholno vrenje pa so povzročile divje glive kvasovke iz zraka. Žito so v ustih temeljito prežvečili in ga nato izpljunili v posodo, v kateri je zavrelo. Staroselci še danes pivo pridobivajo na podoben način. V Afriki ga imenujejo pombe, Dogoni v Sahelu varijo koni, staroselci v Ameriki pa čičo. Stari Slovani so na enak način pridobivali alkoholno pijačo, imenovano kvas ali kisijel.

Pivo pri nas
Prvi pisni dokumenti o varjenju piva na naših tleh izvirajo iz 12. stoletja, ko je v Sloveniji delovala prva znana večja pivovarna v stolpu Loškega gradu. Na Koroškem so še vse do začetka prejšnjega stoletja pripravljali preprosto t. i. kameno pivo iz ovsa brez dodatka hmelja. Kameno pivo je dobilo ime po razbeljenih kamnih, s katerimi so segrevali drozgo. Konec 17. stoletja je Valvasor poročal o širjenju pivovarstva po številnih mestih vojvodine Kranjske. Konec 18. stoletja je imela Ljubljana šest pivovarn, nekaj desetletij zatem pa jih je bilo v celotni Sloveniji že kar 50. Na začetku 20. stoletja so se začele manjše pivovarne združevati, po 2. svetovni vojni pa so ostale le še tri (ob Unionu še pivovarni Laško in Talis v Mariboru). Danes je največja proizvajalka piva v Sloveniji pivovarna Laško Union, ki se je s skoraj 200-letno tradicijo proizvodnje piva in blagovnimi znamkami piva Laško Zlatorog in Union Svetlo močno zasidrala v naš kolektivni spomin. Poleg teh dveh temeljnih kamnov sta v ponudbi pivovarne Laško Union danes nadvse priljubljeni tudi pivi Heineken in Heineken 0.0, Union dopolnjuje svojo ponudbo z Radlerjem, osvežujočo mešanico piva in sadnega soka, Laško pa z napitkom malt in brezalkoholnim pivom Laško 0,0, ki je odlična izbira za vsako (družabno in odgovorno) priložnost.

Nostalgični pogled v preteklost
Pred več kot 180 leti je Franz Geyer postavil prvo pivovarno v Laškem, v kateri je varil kameno pivo in tako postal pionir pivovarstva pri nas.
Foto: LAŠKO1
Po stečaju leta 1889 je za renesanso pivovarne poskrbel novi lastnik Simon Kukec, ki se ga je prijelo ime oče laškega piva. Pivovarna Laško je z njegovo pomočjo postala simbol slovenstva.
Foto: LAŠKO2
Po 2. svetovni vojni se je proizvodnja nadaljevala, vendar so sledila leta mnogih izzivov. V začetku sedemdesetih let je bila dosežena meja 500.000 hl prodanega laškega piva letno, v letu 1994 pa je bil prvič po razpadu Jugoslavije prodan milijon hektolitrov piva.
Foto: LAŠKO3
LAŠKO4: Temno pivo Porter pivovarne Laško, med letoma 1905 in 1919.
LAŠKO5: Svetlo pivo Laško s stopnjo alkohola 4 %, med letoma 1938 in 1942.
LAŠKO6: Črno termalno pivo Zlatorog, med letoma 1941 in 1945.
LAŠKO7: Svetlo pivo Laško super golding, med letoma 1958 in 1966.

Pivovarna Union 
… je bila ustanovljena leta 1864 kot majhno družinsko podjetje – ustanovila sta jo Ivan in Peter Kosler pod imenom Pivovarna Kosler. Pivovarna je hitro postala največja na Kranjskem. Med letoma 1910 in 1926 je Pivovarna Union prevzela več manjših slovenskih pivovarn in zaradi velike gospodarske krize v tridesetih letih ostala edina pivovarna v Dravski banovini. Kljub posledicam druge svetovne vojne, ko je bil del opreme in tovornjakov uničenih, je leta 1945 pivovarna proizvedla 45.000 hl piva. Leta 1946 je bilo podjetje nacionalizirano, ustanovljeno je bilo Družbeno podjetje Pivovarna Union. Leta 1967 so lesene zaboje za pivo nadomestili prepoznavni plastični zaboji rumene barve. Leta 1978 je bila zgrajena nova, za tisti čas sodobna polnilnica piva, leta 1986 pa so odprli novo računalniško vodeno varilnico, v kateri so zvarili več kot 8.000 hl piva dnevno. Leta 1987 je bil odprt Pivovarniški muzej, ki ga lahko poleg sodobne pivnice obiščemo še danes. S prodajo 51,11 % delnic Pivovarne Laško je ljubljanska pivovarna 13. aprila 2015 prešla v roke nizozemske pivovarne Heineken International, pod okriljem katere danes piše zgodbo o uspehu. 

Kako pravilno postreči pivo?
Pivo najraje pijemo iz steklenih kozarcev, lahko pa tudi iz glinenih, porcelanastih ali pločevinastih vrčkov. Pri točenju piva na zunanji izgled in okus vpliva njegovo točenje. Od kota, pod katerim obrnemo kozarec, hitrosti točenja in količine potisnega plina sta odvisni obstojnost pene in količina ogljikovega dioksida v pivu. Temperatura, pri kateri se posamezno pivo postreže, je odvisna od kulture, vrste piva in zahteve pivca. Bolj hladna piva so bolj osvežilna, toplejša pa razodevajo več okusa. Načeloma hladne postrežemo svetle lagerje (7–8 °C), nekoliko manj ohladimo piva tipa svetli ale (9–13 °C), “stoute” pa serviramo na sobni temperaturi (15,5 °C).

Pivo in hrana
Pivo je odlična zadeva. Z njegovo pomočjo lahko kuhamo, fermentiramo, z njim vlažimo, se negujemo ali pa ga preprosto spijemo vrček ali dva ob odličnem obedu. Da pa bi nam slednje kombinacije ostale le v najlepšem spominu, preverimo, katera hrana se najbolje poda h kateri sorti piva. Lažja piva (svetlo pivo, pšenično pivo in IPA) čudovito dopolnjujejo solate, morske jedi, piščanca, testenine, pekočo eksotično hrano. Močnejša in temna piva (belgijska piva, nemška piva in stouti) pridejo še posebej lepo do izraza v kombinaciji z burgerji, zrezki, divjačinskimi jedmi, polnomastnimi siri, mastno in manj začinjeno hrano.

3 poletni recepti za koktajl s pivom
Bi radi svoje najljubše pivo zmešali v nekaj resnično posebnega? Ti odlični koktajli ugodijo, ko si zaželimo nekaj še posebej osvežilnega, okusnega in drugačnega!


Klasična chelada

Chelada oziroma “cervesa perparada” je klasični mehiški koktajl s pivom, ki se mu je poleti preprosto nemogoče upreti. Primeren je tako rekoč za vsako priložnost – sproščujoč brunch, večerno druženje na terasi ali večerjo z morskimi tacosi. Ključ do popolne chelade je slan rob kozarca, ki čudovito nasprotuje kislosti limete.
Sestavine: svetlo pivo, limetin sok, sol
Priprava: Na krožnik posujemo izdatno količino soli. Rob kozarca premažemo s krhljem limete in ga pomočimo v sol. V kozarec vlijemo sok polovice majhne limete, dodamo led in na koncu prilijemo še pivo.
Kakšna hrana gre zraven: tacosi, koruzni čips in salsa, guacamole, sirova ali fižolova pomaka

Poletni shandy

Za razliko od svojega klasičnega sorodnika, razredčenega z ingverjevim pivom, poletni shandy dopolnjujeta osvežujoč sok limone in sodavica. Popolna izbira za poletno srkanje na balkonu!
Sestavine: limonin sok, sodavica, sladkor, svetlo pivo
Priprava: Iz limoninega soka, sladkorja in sodavice pripravimo limonado. Kozarec napolnimo z ledom in do polovice nalijemo limonado, nato pa do vrha dolijemo še pivo.
Kakšna hrana gre zraven: različni siri, olive, mesnine in krekerji

Črni žamet

Koktajl Black Velvet je pivski koktajl s presenetljivimi sestavinami: temnim pivom in penečim vinom! Nenavadna mešanica, katere lahkotnost penečega vina čudovito dopolnjuje bogat okus temnega piva, prepriča še takšnega dvomljivca.
Sestavine: suho peneče vino in temno pivo
Priprava: Visok kozarec do polovice napolnimo z ohlajenim penečim vinom in do vrha dolijemo temno pivo. Po potrebi nežno premešamo.
Kakšna hrana gre zraven: burgerji, meso z žara, steaki in divjačina