Narejeno v Italiji

CITYLIFE 24.11.2018
Foto: Deposiphotos

Hollywood na Tiberi 

V bližini Rima je največji filmski studio v Evropi – Cinecittà, ki je leta 1958 dobil vzdevek »Hollywood na Tiberi«. Obsega 100 hektarjev z 19 odri, 300 garderobami in pisarnami in 21 prostori za ličenje. V Cinecitti je bilo posnetih na tisoče mednarodnih in italijanskih celovečernih filmov, mnogi med njimi so bili nagrajeni z oskarjem. Med drugim so tam snemali uspešnice: Rimske počitnice z Audrey Hepburn (1953), Kleopatra z Elizabeth Taylor (1963), La dolce vita (1960) in Casanova (1976) režiserja Federica Fellinija; v novejšem času pa Bilo je nekoč v Ameriki, Tolpe New Yorka in Boter lll, Oceanovih 12.
cinecittasimostra.it

Foto: Erma Production

Fellinijevo sladko življenje

Federico Fellini je bil eden najvplivnejših filmskih režiserjev 20. stoletja. Zanimala ga je psihologija, v svojih filmih je združeval prizore iz sanj in domišljije z realnostjo. Njegov poseben slog mu je v več kot 50-letni karieri prinesel pet oskarjev, dva zlata leva, zlato palmo in glavno nagrado Mednarodnega filmskega festivala v Moskvi. Odlikovan je bil tudi z italijanskim redom za zasluge. Poleg La Dolce Vita in 8½ so njegovi znani filmi tudi La Strada, Nights of Cabiria, Juliet of the Spirits, Satyricon, Amarcord in Fellini's Casanova.

Fellini

Modne legende

Italijanska moda je barvita, nekoliko ekscentrična, zanjo je značilen preplet vzorcev in simbolov, veliko je tudi blišča. Italija se vedno znova uvršča v sam modni vrh, kar pa ne čudi, saj so se tukaj rodili Gianni Versace, Domenico Dolce in Stefano Gabbana, Adele in Edoardo Fendi, Guccio Gucci, Franco Moschino, Valentino Garavani in še mnogi drugi. A prvi med njimi je bil Mario Prada, ki je leta 1913 začel s prodajo usnjenih izdelkov. Sprva so prodajali angleško usnjeno blago, kmalu pa so začeli proizvajati svoje usnjene izdelke iz ikoničnega materiala Saffiano. Na današnjo raven pa je Prado leta 1978 povzdignila Marieva vnukinja Miuccia.

Dolce & Gabbana

Neapeljska pica

Za pico napolitano sta značilna tanka sredica in napihnjen, hrustljav rob. Ključen pri pripravi je čas pečenja – pica se peče na visoki temperaturi med 430 in 450 stopinjami Celzija, in to vsega le minuto. Seveda so pomembne tudi sestavine, a poznavalci pravijo, da je ključ v preprostosti. Osnova je seveda testo iz kakovostne mehke moke, soli, kvasa in vode, ki mora le dovolj dolgo vzhajati – najmanj 24 ur. Toda očitno le ne gre za tako preprosto reč – umetnost priprave neapeljske pice je priznal tudi Unesco in jo vpisal na seznam svetovne kulturne dediščine. 

Neapeljska pica. Foto: Depositphotos

Najstarejša picerija Antica Pizzeria Port'Alba je bila odprta leta 1830 v središču Neaplja. Restavracija je nadomestila ulične prodajalce pice in kmalu postala zbirališče umetnikov, študentov in nasploh revnejših prebivalcev. Pice se bile preproste – nanje so najpogosteje dali olje in česen.

"In vino veritas"

Koliko resnice boste povedali pod vplivom italijanskega vina, je težko reči, zagotovo pa drži, da kakovostnega vina v Italiji ne manjka. Eno prepoznavnejših je chianti – pridelano iz grozdja sangiovese v regiji Chianti v osrednji Toskani. Danes obstaja že več kot 700 vrst, osnovni recept (70 % sorte sangiovese, 15 % canaiola in 15 % malvazije) pa je ustvaril baron Bettino Ricasoli sredi 19. stoletja.
ricasoli.com

Arhitektura in umetnost

In nikjer je ni toliko kot v rojstnem kraju renesanse – Firencah. Tam si lahko ogledamo Michelangelovega Davida, da Vincijeve in Botticellijeve mojstrovine, grobnice družine Medici … Prav slednji so bili veliki podporniki znanosti in umetnosti, poskrbeli so, da je mesto postalo kulturno središče v času njihove dinastije med letoma 1434 in 1737. Pokopani so v kapelah bazilike San Lorenzo, ki je znana po svoji čisti renesančni notranjosti. Ob cerkvi je samostan z impresivno Medičejsko knjižnico, ki jo je zasnoval sam Michelangelo.
firenzeturismo.it

Več kot le kava

Naročanje kave v Italiji ni mačji kašelj – ''mochaccino'' ni enako ''marocchino'' ali ''macchiatone''. Povprečno jo popijejo 5,8 kilograma na osebo na leto (ker je še vedno 50 % manj od Fincev, ki so vodilni na svetu). Doma jo pripravljajo v t. i. ''caffettieri'' oziroma ''macchinetti'', ki jo le leta 1933 oblikoval inženir Alfonso Bialetti. Danes je zaščitni znak njegove priznane znamke kuhinjskih pripomočkov ravno majhen možic, ki z dvignjenim prstom naroča še en espresso. Mnogi trdijo tudi, da se je ravno v Italiji začela umetnost risanja po kavi, imenovana »latte art«, ki je zaobšla svet in postala celo tekmovalna panoga. In od kod ta strast za kavo? Verjetno je razlog v tem, da so bile ravno Benetke ene od prvih pristanišč, ki so v 16. stoletju začela uvažati kavo.
bialetti.com

"Caffettiera" Bialetti

Makaroni, testenine, pašta

Če se vam zdi, da Italijani komplicirajo pri kavah, naj povemo, da ločijo med več kot 600 vrstami testenin glede na obliko. Letno jih pojedo 23,5 kilograma, seveda največ na svetu. Testenine sicer izvirajo iz Kitajske, v Italiji so se prvič pojavile na Siciliji v 12. stoletju, v kombinaciji s paradižnikovo omako pa komaj po letu 1519, ko so španski pomorščaki iz Mehike prinesli paradižnik. Danes so testenine priljubljena jed po vsem svetu, 25. oktobra praznujemo celo svetovni dan testenin.

Obleke po meri

V Italiji krojaštvo še vedno cveti. Eden prepoznavnejših krojačev za moške je milanski Boglioli, ki se je specializiral predvsem za suknjiče in jakne. Njihovi brezhibni kroji so idealni za moške, ki želijo ostati edinstveni, vendar s konservativnim pridihom. Inovativen postopek barvanja pa daje suknjičem prefinjen, živahen videz.
boglioli.it

Kultna ''osa''? Seveda, vespa! 

Ko je povojna Italija potrebovala cenovno dostopna prevozna sredstva, je iz rezervnih delov v takrat letalskem podjetju Piaggio nastala vespa in prodaja skuterjev se je masovno povečala. Že leta 1950 je Piaggio prodal več kot 60.000 skuterjev na leto in do danes ohranil visok tržni delež (24,2 % v EU). Ime je vespa dobila zaradi svoje oblike in zvoka – v italijanščini vespa namreč pomeni osa.
vespa.com

Ikonična Vespa.

Fontana, ki uresničuje želje

Pravijo, da se bomo – če z desno roko preko leve rame vržemo kovanec v največjo baročno fontano v Rimu, Fontano di Trevi – v prestolnico zagotovo še vrnili. Običaj je postal priljubljen zaradi ameriškega filma Three Coins in the Fountain iz leta 1954, izhajal pa naj bi že iz antične dobe, ko so ljudje v vodo polagali kovance, da bi jim bogovi omogočili varno pot domov. Na dan tako v fontani pristane tudi do 3.000 evrov, ki gredo v dobrodelne namene.

Fontana di Trevi. Foto: Unsplash

Retro osvaja ceste

Leta 1899 ustanovljeno avtomobilsko podjetje Fiat poznamo predvsem po majhnih mestnih avtomobilih, kot je fiat 500. Verjetno najbolj ikoničen italijanski avto oziroma natančneje njegova prva posebna serija spiaggina letos praznuje 60 let. Fiat se mu je zato poklonil s posebno izdajo 500 spiaggina ‘58 po navdihu takratnega časa in v retro svetlomodri barvi. Izdelanih je bilo natanko 1.958 avtomobilov.
fiat.si

Besedilo: Manja Kovačič

Izbor urednika

Spletni urednik, Pika Zrim, priporoča