Vinske kleti sveta

A vinski turizem je postal industrija čez celo leto, vinske pokrajine pa prvovrstne turistične destinacije. Po vzoru Francije, kjer lahko prespite v nekaterih gradičih, tako imenovanih château, in Portugalske, kjer so njihove quinte pravi raj za preživljanje dopusta, tudi v Sloveniji vse več vinarjev združuje kletarjenje s turizmom. Pa naj bodo to turistične kmetije, kot je Klinec v Brdih, luksuzni apartmaji štajerskega Valdhuberja ali pa prenočevanje v vinskih sodih na Ptuju.

Izbor nekaterih najboljših vinskih kleti sveta

Dom Pérignon, Francija

Dom Pérignon – šampanjska hiša iz najbolj znane francoske vinske pokrajine Champagna, ki spada pod okrilje podjetja Moët & Chandon, prideluje enega najprestižnejših in najdražjih šampanjcev na svetu. Ime je dobila po Dom Perignonu, benediktinskem menihu, ki velja za pionirja šampanjca. Za turiste je poleg obhoda posesti poskrbljeno tudi z edinstveno delavnico, na kateri lahko pokušajo starejše letnike tega slavnega šampanjca in se učijo spajati mehurčke s hrano.
domperignon.com

Pétrus, Francija

Pétrus – ena najbolj znanih in najdražjih ter tudi manjših bordojskih vinskih kleti se nahaja v idiličnem mestecu Saint-Émilion pri Bordeauxu, njihova vina pa so priljubljena pri izbranih petičnežih in hollywoodskih zvezdnikih. Družina Moueix na enajstih hektarih prideluje izključno rdeča vina (merlot), ki veljajo za ena najdražjih na svetu – povprečna cena znaša okoli 2.500 evrov na steklenico, tako da je Pétrus iz vina že davno prerastel statusni simbol.

Pétrus, Francija.

Vega Sicilia, Španija

Vega Sicilia ni povezana s Sicilijo, temveč gre za najbolj cenjena rdeča španska vina na severu države, v pokrajini Castilla y León. Leta 1864 ustanovljena vinska klet je takrat na svojem posestvu posadila bordojske sorte, ki jih pridelujejo še danes, temu primerna pa je tudi njihova cena. Tiste, ki jih zanese do Valladolida, kjer stoji vinska klet Vege Sicilie, vinsko-kulinarično popotovanje običajno združijo s 300 kilometrov oddaljenim San Sebastianom, ki velja za meko vrhunske gastronomije.
vega-sicilia.co

Vega Sicilia, Španija

Château Margaux, Francija

Château Margaux je še ena od bolj znanih bordojskih kleti. Njene korenine segajo že v srednji vek, posest pa se razteza na 262 hektarih. Do danes drži cenovni rekord, saj so za letnik 1787 iztržili kar 225.000 dolarjev. In še zanimivost: po Château Margaux je ime dobila vnukinja Ernesta Hemingwaya – Margaux Hemingway, ki je leta 1996, pri 42 letih, storila samomor. Tistim, ki bodo na degustacijah malce globlje pogledali v kozarec, posest nudi nočitve v paviljonu Margaux.
chateau-margaux.com

Château Margaux, Francija.

Domaine de la Romanée-Conti, Francija

Leta 1869 ustanovljen Romanée-Conti v Burgundiji prideluje modri pinot in chardonnay, ki ju redno prodajajo po najdražjih cenah. Povprečna cena po steklenici je 2.733 evrov. Običajnemu smrtniku je težko priti že do degustacije teh vin, kaj šele, da bi si jih lahko privoščil.
romanee-conti.com

Domaine de la Romanée-Conti, Francija.

Tenuta San Guido, Italija

Ime vinske kleti iz Toskane Tenuta San Guido samo po sebi verjetno ne pove veliko, precej bolj je znano njihovo daleč najslavnejše vino Sassicaia, rdeče vino bordojskega sloga, znano kot »supertoskanec«. Povprečna cena je okoli 200 evrov na steklenico. Na posestvu sicer pridelujejo še olivno olje, repično olje, pšenico in ječmen, obiskovalcem je na voljo še zaščiteno območje za ptice, poleg tega pa lastniki vzrejajo tudi dirkalne konje.
tenutasanguido.com

Château Mouton Rothschild, Francija

Vinska klet, ki se nahaja 50 kilometrov od Bordeauxa, že vrsto let slovi kot ena daleč najboljših in najprestižnejših. Čeprav na posestvu pridelujejo vino že od 19. stoletja, pa so komercialno zares postali uspešni po drugi svetovni vojni, ko se je baron Rothschild odločil, da izdelavo etiket zaupa najuspešnejšim umetnikom tistega časa. Tako so vina Château Mouton Rothschild postala prave male umetnine z deli vseh – od Picassa do Dalija, od Francisa Bacona do Miroja. Povprečna cena? Okoli 500 evrov na steklenico. V sklopu posestva je odprt tudi muzej vina in umetnosti.
chateau-mouton-rothschild.com

Château Mouton Rothschild, Francija.

Opus One, ZDA

Prestižni Opus One je otrok dveh velikih tekmecev – Bordeauxa in Kalifornije. Vinsko klet v kalifornijskem Oakvillu sta leta 1978, kmalu po zloglasni slepi pokušini v Parizu, na kateri so kalifornijska vina premagala francoska, odprla Baron Philippe de Rothschild iz Château Mouton Rothschilda in Robert Mondavi. Rezultat je polno rdeče vino bordojskega sloga, temelječe na cabernet sauvignonu iz Nape. V osemdesetih je Opus 1 veljal za najdražje kalifornijsko vino, danes pa v cenovnem razredu ni več prav v samem vrhu, po slovesu pa še vedno. In kako je videti degustacija pri Opus One? Za 45 dolarjev vam trenutno v kozarec natočijo letnik 2013.
en.opusonewinery.com

Opus One, ZDA.

Château Lafite Rothschild, Francija

Tudi ta gradič, ki je s 107 hektari eden največjih v Medocu, ima že od 19. stoletja v lasti družina Rothschild. Ti bordojci slovijo kot eni najdražjih na svetu, s cenami okoli tisočaka, rekord pa je bil 156.000 dolarjev za letnik 1787, ki naj bi ga imel v zbirki ameriški predsednik Thomas Jefferson. Za Lafitom je sicer v zadnjih letih popolnoma ponorela nova kitajska elita, tako da na Kitajskem najdete tudi kar precej plagiatov tega prestižnega vina.
lafite.com

Quinta dos Malvedos, Portugalska

Na Portugalskem so v zadnjih letih vinske posesti prerasle v luksuzne destinacije za oddih, imenovane quinte. Ena najbolj elitnih in najbolj znanih je Quinta dos Malvedos v lasti vinske kleti Graham's – lastnika nekaterih najboljših vinogradov v dolini reke Douro. Malvedos sicer ni tipična quinta, saj je tako luksuzna, da vanjo lahko prideš samo s posebnim povabilom. Te pa zato tam pričakajo nezemeljski portovci in enako impresiven razgled na dolino.

Quinta dos Malvedos, Portugalska.

Movia, Slovenija

Če med najboljše vključimo tudi Slovence, ne moremo mimo Movie iz Goriških brd. Čeprav bodo nekateri rekli, da se je Aleš Kristančič preveč skomercializiral, pa je dejstvo, da je prav Movia tista, ki je pri nas prva storila konkreten korak naprej in v tujino. Danes Kristančič v tujino proda okoli 85 odstotkov svojega vina, o njem pišejo najbolj referenčne revije za kulinariko in vino, njegove predstavitve od New Yorka do Italije pa so nabito polne. Naj gre za Moviino unikatno penino Puro, ki jo odpirajo obrnjeno na glavo, za njihov biodinamični lunar ali pa za prestižno Movia rdeče – znamka je nedvomno ponesla ime Slovenije v svet. In vsi dobro vedo, da je Moviina terasa na Ceglem žurersko središče Brd.
movia.si

Movia, Slovenija.

Kabaj, Slovenija

Turistična kmetija Kabaj v Šlovrencu v Goriških brdih, za katero stojita Katja Kabaj in Jean Michel Morel, je edina slovenska vinska klet, ki se ob Movii uvršča na lestvico top 100 kleti sveta po izboru revije Wine & Spirit. Letos so bili pri Kabaju celo edini. V Franciji rojeni in v Brda priženjeni Morel skrbi za vina, njegova soproga za kulinariko. Hiša Kabajevih, kjer po naporni turi po Jeanovi kleti lahko tudi prespite, pa je tako postala ena najbolj obleganih destinacij v Brdih.  
kabaj.si

Kabaj, Slovenija.

ZANIMIVOST

Vinska degustacija, ki je šokirala stroko in svet

Leta 1976 je Steven Spurrier, britanski trgovec z vini, v Parizu organiziral slepo degustacijo, na kateri so se pomerila najboljša francoska vina z do takrat podcenjenimi kalifornijskimi. »Pariška sodba«, kot se je imenovala degustacija, je korenito zamajala uveljavljene predstave in prerazporedila karte v vinskem svetu. Na degustaciji je komisijo sestavljalo kar nekaj veljakov iz francoske vinske in kulinarične elite, ki so višje ocene dosledno podelili kalifornijskim vinom, ki so se po tem krepko povzpela po lestvici. V prvi degustaciji so se pomerila rdeča vina – kalifornijski cabernet sauvignoni proti bordojcem, v drugi pa bela – kalifornijski chardonnayji proti burgundcem. Prav v vsaki od kategorij se je kalifornijsko vino odrezalo bolje, pa čeprav so francoske barve zastopali taki ultra dragi in sloviti težkokategorniki, kot sta denimo Château Mouton Rothschild (1970) in Château Haut-Brion (1970). A naziv najboljših sta odnesla chardonnay Chateau Montelena (1973) in cabernet sauvignon iz vinske kleti Stag's Leap (1973). Francozi so sicer rezultate po francosko lepo ignorirali kar nekaj mesecev, nato pa so jih mimogrede omenili, nekje na zadnjih straneh časnikov. Vseeno pa so po tistem kalifornijska vina močno pridobila na veljavi. Danes ima steklenica Stagovega zmagovalnega cabernet sauvignona iz Napa Valleyja ceno okoli 3.500 evrov.